Feliks Podgorelec – Dne 10.02.2017 sem podal odstopno izjavo kot predsednik PS in hkrati sem izstopil iz njega. Za to dejanje sem se odločil zaradi nenehnih pritiskov in nezmožosti konstruktivne razprave v PS. Pritiski so se začeli že lansko leto, ko sem v nasprotju z navodili moje bivše stranke NSi glasoval za urednico Tino Mihelič. Za podporo urednici sem se odločil na podlagi njene predstavitve in na podlagi ugotovitev, da je bilo delo prejšnjega urednika neracionalno. Tako smo v novi sestavi prišli do bistvenih prihrankov pri izdaji Rešeta, poleg tega pa smo prišli na barvni tisk. Za manj denarja smo ponudili več in to si štejem kot velik uspeh.
Ker se NSi z mojo podporo Tini Mihelič ni strinjala je zahtevala, da odstopim kot član PS že takrat, vendar sem to zavrnil. To sem zavrnil zato, ker sem v PS prišel v dobri veri, da lahko nekaj priporem k dobremu delu v Rešetu. Istočasno, ko sem zavrnil izstop iz PS, sem izstopil iz NSi. NSi takrat ni zahtevala imenovanja novega člana PS zato, ker ni ostala brez svojega predstavnika v PS, saj je ravno v tistem času k NSi prestopil Aleš Mihelič, ki je bil v PS imenovan na predlog SLS.
Pravzaprav me celo čudi, kako to, da me je PS sploh imenoval na mesto svojega predsednika, ker so se vse od moje izvolitve dalje name vršili pritiski predstavnikov SLS (sedaj NSi), SD, Liste za jutri, ZL in SMC.
Kljub temu, da so bili ti predstavniki ves čas tudi proti urednici Tini Mihelič pa jo je PS uspel imenovati, ker je bilo na tisti seji nekaj članov te skupine odsotnih. Za nepoznavalca bi bil to že prvi paradoks. Skupina, ki je bila proti bivši urednici, me je napadala zaradi njenega imenovanja in mi očitala političnost, zdaj pa ista skupina brez, da bi sploh želeli slišati vse strani, o čemer bo govora v nadaljevanju, spet očita politične pritiske, ker je odstopila.
Kot predsednik PS nisem uspel prepričati članov, da je PS posvetovalni organ, ki nima pristojnosti imenovanja urednikov, ampak ima po obstoječem odloku to pristojnost župan. Prizadeval sem si, da bi PS vzpostavil z županom dialog in bi skupaj našli najbolj primerno rešitev, vendar si je omenjena skupina ves čas prizadevala vsiliti kandidata, ki za župana ni bil sprejemljiv. Kljub temu je ta skupina svoj predlog ponavljala, v posledici pa je uredniški odbor ostal nepopoln. Vzporedno s tem sem ponovno čutil pritiske, ker nisem pristajal na politiko izvršenih dejstev, ki po moje ne vodi nikamor, ampak sem si prizadeval za dialog. Po drugi strani pa je skupina predstavnikov NSi, SD, ZL, SMC in Liste za jutri ves čas osporavala članstvo v uredniškem odboru zaposlenega na občini in želela njegovo razrešitev, čeprav je v Odloku o javnem glasilu Občine Ribnica jasno napisano, da je eden izmed uredništva imenovan iz vrst zaposlenih v občinski upravi. Blokada, ki je nastala zaradi nekonstruktivnosti je sedaj povzročila, da je v uredništvu ostal samo on.
Osebno sem zato podprl poskus spremembe Odloka o javnem glasilu Občine Ribnica, ker sem videl možnost, da se blokade na tak način prenehajo in ima Rešeto popoln uredniški odbor, predvsem pa mir. Osebno sem mnenja, da bi ne glede na sestavo PS slednji moral sodelovati z županom, ki po veljavnem odloku edini lahko imenuje in razrešuje urednika in iskati ustrezne kompromise. Sedaj pa se postavljajo barikade in blokade, katere jaz ne znam in ne zmorem rešiti.
PS je od imenovanja urednice postal neaktiven, deloma zaradi vtisa, da vse teče normalno, deloma tudi zato, ker sem želel, da nova odgovorna urednica s svojim delom dokaže, da je kos nalogi.
Ko pa je urednica odstopila, sem sklical redno sejo za 10.2.2017. Takoj sem dobil poziv zgoraj navedenih predstavnikov NSi, SD, ZL, SMC in Liste za jutri, da gre za akutno problematiko in mora biti seja sklicana takoj kot nujna seja že v ponedeljek 06.02.2017. Kot gradivo so priložili pismo dopisnikov Rešeta. To sem sprejel in sklical nujno sejo za ta dan. Ko smo prišli na sejo pa je predstavnik NSi zahteval širitev dnevnega reda. Opozorili smo ga, da to ni mogoče, ker gre za nujno sejo in se razpravlja samo o točki dnevnega reda-odstop urednice. Ko so to izvedeli pa so kar naenkrat ugotovili, da seja ni več tako nujna, zato so zavrnili dnevni red in zahtevali, da je seja v petek 10.02.2017 po predvidenem urniku.
Glede na to, da na seji 06.02.2017 niso povedali, o katerih dodatnih točkah bi želeli razpravljati, sem jih po elektronski pošti pozval, da predlog dodatnih točk sporočijo do srede 08.02.2017 do 14.00 ure. Kot predsednik PS sem se čutil dolžnega, da to storim, ker ima vsak član pravico vedeti, o čem bi želeli dodatno razpravljati in se na to ustrezno pripraviti. To je tudi v skladu s Poslovnikom OS, ki se smiselno uporablja. Na seji je možno predlagati dodatne točke le, če so razlogi nastali po sklicu seje in je priloženo gradivo. Ker je predstavnik NSi in njegovi podporniki že v ponedeljek vedel, o čem bi želel razpravljati v petek, bi v imenu transparentnosti dodatno točko moral razkriti pred petkom. Sicer bi šlo za zlorabo postopkov, saj bi bila vsebina dodatnih točk za druge člane popolno presenečenje, na katero se ne bi mogli ustrezno pripraviti.
Prvi odgovor, ki sem ga dobil na ta poziv je sledil zelo kmalu, pod njim pa je bil podpisan predstavnik SD Matej Zobec. Da ne bo napačnih interpretacij, posredujem kar njegov originalni mail, ki ga je poslal vsem članom in štejem, da je zato javen, poleg tega pa javno tudi delo PS:
»moj odgovor bo zelo kratek in jasen. Dnevni red lahko predlaga, razširi, dopolni, umakne točko itd., vsak član programskega sveta Rešeta, isto je pri vseh drugih delovnih telesih, izjema so le seje v nekaterih drugih državah (S. Koreja) in ni to pristojnost, da o predlaganem odloča predsednik delovnega telesa, ampak je to njegova dolžnost, da tak predlog, da na glasovanje in potem člani delovnega telesa glasujejo o predlaganem. Sam se takih stvari in nebuloz kot predsednik, ne bi upal, nikoli javno napisati.
Svetoval pa bi vam, da se kot predsednik najprej pozanimate pri tistih, ki se bolje spoznajo na vodenje podobnih sej, kako se sejo sploh izpelje.«
Naslednji dan ob 14.32 pa mi je predstavnik NSi vendarle sporočil, da bi želeli razpravljati o razrešitvi predsednika PS (torej mene) in člana še edinega preostalega člana uredništva.
V četrtek 09.02. sta me najprej predstavnik SDS, v petek dopoldne pa še članica PS iz vrst občinske uprave zaprosila za preložitev seje, ker se jo zaradi službenih in osebnih obveznosti ne bi mogla udeležiti, bi pa glede na akutnost in aktualnost dogajanja rada sodelovala in povedala svoje mnenje. Glede na razdvojenost PS na ta dva pola in dejstvo, da bi poslušali samo »eno stran«, sem njuni prošnji ugodil. Člane sem obvestil, da bo seja naslednji teden (med 13.2. in 17.2) in jih prosil, da mi sporočijo razpoložljivost.
Hkrati pa sem na to sejo želel povabiti tudi bivšo urednico, kjer bi imela možnost povedati iz prve roke kaj se je dogajalo, možnost, da ji postavijo vprašanja, pa bi bila dana tudi vsem članom PS. To se mi zdi nujno, saj je vendarle dolžnost tako nje kot PS, ki jo je na to mesto predlagal, razčistiti stvari. Zgolj pismo dopisnikov, na katerega so se sklicevali predlagatelji nujne seje, samo po sebi ne more odgovoriti na ničesar, saj dopisniki v tem postopku niso bili prizadeti, povedali so zgolj svoje mnenje, kateremu pa je v tem času oporekala občina. Ker je bil na sejo vabljen tudi župan, ki je urednico imenoval pa bi tako imeli zbrane vse deležnike v procesu imenovanja urednika.
Ko sem se odločil, da sejo preložim pa se je name vsul plaz obtožb, žaljivk in nesmiselnih argumentov. Očitano mi je bilo, da poslujem po domače in da sem »ubogljiva ovčka«. Čigava, predstavnik SD, sicer ni povedal.
Še korak dlje pa je stopila predstavnica SMC Tadeja Lovšin, ki je oporekala moji odločitvi, da na sejo povabim tudi bivšo odgovorno urednico z argumentom, da je njeno izjavo že tako ali tako povzel konkurenčni časopis iz sosednje občine – E-utrip.
Nervoze omenjenih članov PS nisem razumel, skrivnost so mi tudi njihovi nameni, da se seja naredi na vrat na nos brez vseh, ki bi jih bilo vredno povabiti in bi želeli biti na seji. Ne glede na politična razmerja v PS namreč menim, da bi morala biti glavna kvaliteta PS argumentirana razprava, ne pa glasovalni stroj, kjer bi se samo potrjevalo poprej usklajene gostilniške dogovore. Poleg tega ne razumem, zakaj je bilo nujno o glavni temi-odstopu urednice- govoriti v petek, 10.02., niso pa o tem želeli razpravljati v ponedeljek 06.02., čeprav so to razpravo sprva zahtevali.
Glede na vse navedeno je v meni dozorelo spoznanje, da PS v obstoječi sestavi ne more biti neodvisen in s takšnim načinom dela ne bo mogel doseči ničesar. Stalno zaletavanje v zid in politična preigravanja, rezultatov žal ne more prinesti. Ker po eni strani jaz kot predsednik tega stanja ne morem in ne znam presekati, po drugi strani pa ne želim biti član organa, ki mu je pomembno vse drugo kot pa časopis, sem se odločil da nepreklicno odstopim kot predsednik PS, ob tem pa tudi izstopim kot član PS Rešeta.
Prigorica 11.2.2017
Feliks Podgorelec
Tale Matej Zobec pa je res zmešan,kar pa je najbolj žalostno je da je celo učitelj Ups tovariš na srednji šoli. Očitno gre za namero prevzema občinskega glasila po vzorcu izpred 70 let.Kaj ima pa Nsi pocne pri tem pa naj se Ljudmila vpraša .