Vabilo na pustni karneval namesto utemeljene kritike
Uredniška verzija, Rešeto januar 2017, stran 44
Cenzurirana verzija, Rešeto januar 2017, stran 44
Po številnih poskusih vplivanja in preurejanja občinskega glasila Rešeto s strani vladajoče elite je
zadnji konkretni poseg izbil sodu dno, ko je občinski uslužbenec, zadolžen za odnose z javnostmi,
enostavno zamenjal pismo bralke in uredničin komentar z vabilom na pustni sprevod. To je videti
kot slaba šala.
Pismo bralke je bilo utemeljena kritika ribniškemu županu in instituciji, ki jo zastopa, ker na
večkratno opozarjanje niso storili dovolj za izboljšanje prometne varnosti za pešce na Opekarski
cesti. Na spletni strani občine služba za odnose z javnostjo pojasnjuje, da gre za temo, ki so jo
dodobra pretresli že pred petimi leti. Če se po petih letih nič ne uredi, mar ni preteklo dovolj in
preveč časa, da se tema ponovno odpre?! Navsezadnje gre za varnost v prometu najbolj ranljivih
udeležencev, tudi šolarjev, ki vsaj dvakrat dnevno uporabljajo omenjeni odsek.
Uredničin komentar pa je povzel glavne točke izdanega časopisa in ni bil kritičen. Januarska
številka Rešeta je tako postala tarča samopašnosti in samovoljnega odločanja nekega uradnika, ki
nima pooblastil za takšna dejanja, ki presegajo vse etične in demokratične norme. Ravno ta,
politično imenovani, je poleg odgovorne urednice sicer tudi član Uredniškega odbora Rešeta,
vendar je za delovanje tega telesa potreben še en član/članica, da bi lahko pretehtal z glasovanjem,
ali je treba neko vsebino umakniti iz časopisa. Tretji odločilen glas pa manjka že dve leti. Kako se
potem lahko občinski piarovec v prispevku na občinski spletni strani ves čas naslanja na
Uredniški odbor, če je to on sam z urednico? In v primeru, da sta vsak na svoji strani, kako se
potem odloča o določeni objavi? Iz pozicije moči?
Ne pozabimo tudi lanskoletnega poskusa spremembe statuta glasila, ki naj bi zaradi
»demokratičnega deficita« spremenila pluralno sestavo programskega sveta, v katerem so
zastopane vse stranke v občinskem svetu enakopravno, z logiko preglasovanja ali če hočete,
premoči v občinskem svetu.
Še toliko bolj v oči bode dejstvo, da se s tem očitno strinja vladajoča politična stranka na Občini
Ribnica, ko vemo, da vsa njena prizadevanja za oblast pretežno slonijo na obračunavanju z
nekdanjim sistemom, ki se je redno posluževal cenzure, zaplemb medijev in klicanja urednikov na
zagovor. Na mestu je vprašanje in skrb, kam to pelje, in ali vodilni ne postajajo zaskrbljujoče
podobni ravno tistim, proti katerim se tako krčevito borijo?
Bralci in ustvarjalci Rešeta verjetno ne moremo pričakovati opravičila za tak poseg v uredniško
avtonomijo, škoda je že narejena, sankcije za njihovega birokrata s strani Občine Ribnica nas pa
niti ne zanimajo. Odločili smo se, da ne bomo molčali tako kot izdajatelj glasila in se z molkom
strinjali s storjenim. Želimo opozoriti na nepravilnosti in grobe posege v, s strani lokalne politike
postavljenega odloka, zakonodajo, Ustavo in celo v Splošno deklaracijo človekovih pravic.
Dopisniki: Sašo Hočevar, Jurij Kožar , Polona Mihelič, Primož Tanko
19. člen Splošne deklaracije človekovih pravic
»Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti
nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije
in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.«
39. člen Ustave Republike Slovenije
»Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih
oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi
vesti in mnenja.«
6. člen Zakona o medijih
»Dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in
dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja,
prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri
ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi,
ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za
posledice njihovega dela.«
6. člen Odloka o javnem glasilu Občine Ribnice
»Programske vsebine morajo temeljiti na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove
osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti za različna mnenja,
prepričanja in raznolike vsebine, avtonomnosti odgovornega urednika in programskega sveta ter
avtorjev besedil pri ustvarjanju programskih vsebin.«.
Programska zasnova glasila Rešeto
»Glasilo določen del nameni tudi objavi mnenj bralcev, pri čemer se upošteva veljavne zakonske
kriterije in sprejeto uredniško politiko.«
»Glasilo objavlja tudi negativna dejanja tako po zakonskih kot splošno veljavnih normah, zaradi
katerih je prizadeta kvaliteta življenja občanov, ali pa so zaradi njih potencialno ali dejansko
ogroženi.«
»Tretjina časopisa je po obsegu namenjena obvestilom, mnenjem bralcev, zanimivostim,
razvedrilu in komercialnemu oglaševanju.«
CENZURA v ribniškem občinskem glasilu REŠETO
Občina Ribnica ima torej vodjo službe za stike za javnostmi, ki je tudi član dvočlanskega uredništva REŠETA. To kaže in potrjuje, da hoče vodeča ribniška politika preko zaposlenega vodje stikov z javnostmi imeti vpliv na uredniške odločitve, s ciljem, da se o oblasti piše samo lepo ali pa se javno ne sprašuje oblast.
To je bil tudi vzrok cenzure, torej ne objave prispevkov Marije Mihič, moje soproge in tudi cenzure mojih prispevkov.
Vodja stikov z javnostmi normalno služi interesom svojega delodajalca, je plačano “trobilo delodajalca”. To je razumljivo, normalno.
Le mediji oz. uredniki in novinarji so tisti, ki sporočila oblasti, to je vodij stikov za javnostmi analizirajo in kritično povzamejo v medijih in to v interesu javnosti, ne oblasti in so povezava med javnostjo in oblastjo. Le tako se lahko prepreči samohvala oblasti in zavajanje volivcev.
V demokraciji ne more vodja stikov javnostmi, ki ščiti interes delodajalca oz. oblasti, biti istočasno še član uredništva glasila. To je zloraba politike, za dosego vpliva v glasilu.
Kdor je to v Ribnici uzakonil in uvedel, je izvršil in vrši zelo grob politični, oblastniški pritisk na uredništvo občinskega glasila.
OPEKARSKA CESTA JE ZA PEŠCE ŠE VEDNO NEVARNA
Spoštovani ribniški župan g. Jože Levstek!
Razočarana sem nad vašim odgovorom na radiu Univox na vprašanje “Kdaj bo doživela rešitev pobuda Občini za povečanje prometne varnosti za pešce na Opekarski cesti, ki je bila podana že 15. aprila 2012?” Nič konkretnega niste odgovorili.
V izogib odgovoru in odgovornosti ste me napotili na javne delavnice s strokovnjaki, kjer naj bi poiskali/a rešitev za stanje varnosti pešcev.
Ali naj ribniški občani torej kar sami na delavnicah rešujemo javne tegobe? Čemu potem imamo Občinski svet in upravo in druge občinske organe in politične stranke, ki imajo mandat in oblast?
Zamolčali ste in niste pojasnili, zakaj še ni realizirana rešitev za povečanje varnosti na Opekarski cesti, ki ste jo predlagali vi oz. Občina, češ da bo edino investicija oz. usposobitev Čolnarske ceste rešitev za povečanje varnosti pešcev na Opekarski cesti. To rešitev ste mi posredovali v vašem odgovoru že 10.12.2013, sicer šele po več mojih urgencah za odgovor. Realizirano pa je…?
Menim sicer, da ta vaša rešitev ne rešuje varnosti pešcev na Opekarski cesti in je negospodarna.
Ali je za vas in za občinski svet še vedno problem omejitev hitrosti na Opekarski na 30 ali vsaj 40 km/uro in postavitev štirih prometnih znakov, kar je bistvo mojega predloga.
Govoriti o rešitvah z obvoznicami pa je ironija, posmeh pešcem koristnikom Opekarske ceste, ki se ob hoji ob tej cesti počutimo ogrožene, kar velja zlasti za šolarje in mamice z otroki.
Pričakujem vaše pojasnilo oz. javen odgovor.
Pozdrav
Marija Mihič, prof. pedagogike
P.s.: Problem nevarne Opekarske ceste zadeva vse koristnike te ceste, predvsem pa pešce, starejše in otroke in ne samo mene in moje družine. Zato sem župana vedno prosila za javen odgovor, saj je le javen spoštljiv do vseh uporabnikov Opekarske ceste. Župan je tudi tokrat poslal odgovor le meni. Nad odgovorom sem razočarana, saj je po mojem mnenju podcenjevalen do ogroženosti za pešce, starejše in otroke. Prilagam ga v objavo, da se z njim seznanijo vsi uporabniki Opekarske ceste.
Opomba: REŠETO ni objavilo tega pisma, niti ne zadnjega odgovora župana.