Zanimivosti

Poletje 2017 je v Ljubljani drugo najtoplejše in sedmo najbolj suho po letu 1961

Poletja v Ljubljani 1961-2017
Poletja v Ljubljani 1961-2017

Zapihal je jugozahodni veter, ki že naznanja dokončen zlom poletja, t.i. summer killer. Danes se bo marsikje še ogrelo nad 30 °C, od jutri naprej pa bržkone tridesetice do prihodnjega leta ne bomo več izmerili. 


Konec poletnih temperatur letos dobro sovpada z meteorološkimi letnimi časi. Z današnjim dnem se namreč končuje tudi meteorološko poletje, jutri bo že prvi dan meteorološke jeseni. Letošnje poletje ni skoparilo z vročino, padavin je v večjem delu države močno primanjkovalo, hladilo nas je le ob močnejših nevihtah.

In kam lahko uvrstimo letošnje poletje kot celoto? Za Ljubljano sem obdelal podatke od leta 1961 naprej. Primerjal sem povprečno temperaturo zraka in višino padavin. Podatke sem vnesel v koordinatni sistem, kjer vsaka pikica predstavlja eno poletje. Nižje, kot se pikica nahaja, bolj suho je bilo poletje in bolj desno je, toplejše poletje predstavlja. Najtoplejša in najbolj suha poletja so torej predstavljena v spodnjem desnem kvadrantu, v katerem najdemo tudi letošnje poletje. Poletje 2017 bo v Ljubljani drugo najtoplejše in sedmo najbolj suho po letu 1961. Odklon temperature od povprečja 1961-2016 bo znašal +2,8 °C (+/-0,1 °C). Še vedno se zdi nedosegljivo poletje 2003 z odklonom +3,5 °C.

Ljubitelje visokih temperatur je najbolj razočaralo poletje 1978, ki je bilo z odklonom -2,5 °C daleč najhladnejše doslej. V prestolnici tega leta ni bilo niti enega vročega dne s temperaturo 30 °C ali več. V zadnjih 20 letih je bilo le redkokatero poletje hladnejše od povprečja 1961-2016. Na levi strani koordinatnega sistema, v katerem so prikazana hladnejša poletja, kot zadnje najdemo leto 2005, ki je bilo tudi edino v tem tisočletju s temperaturo pod povprečjem 1961-2016.

Najbolj suho poletje je bilo leta 2001, sledi leto 2013 in 1983. Letošnje poletje je podobno suho kot je bilo leta 1973, le da je bilo tisto precej hladnejše, izhlapevanje iz tal pa zaradi tega manjše. V zadnjih desetletjih je opazen trend naraščanja temperature zraka in zmanjševanja količine padavin, kljub temu, da lahko toplejši zrak sprejme več vlage kot hladnejši.

Vir: Rok Nosan, FB stran 

Komentiraj