Čeprav se je poletje že prevesilo v drugo polovico, daljšega obdobja vročega in suhega vremena še nismo imeli. V tem pogledu letošnje poletje bolj spominja na poletja pred tridesetimi in več leti, ko so bili vročinski valovi redki, kar nekaj let je minilo celo povsem brez njih.
Mnogi med vami se verjetno še spomnite dolgoročne napovedi ameriškega portala Accuweather, ki so jo ob koncu maja povzeli številni mediji. Ta napoved je kazala, da bo letošnje poletje povsem drugačno, suho in zelo vroče s temperaturami celo do 40 stopinj Celzija. A takrat sem vas vse, ki me spremljate na družbenih omrežjih, opozarjal, da je to le ena izmed napovedi, ki niti ni najzanesljivejša za naše območje in da je za nas precej natančnejša napoved evropskega meteorološkega centra ECMWF, ki je za letošnje poletje predvidela temperature zelo blizu dolgoletnega povprečja, kar se vsaj za zdaj tudi uresničuje.
Obdobje od 1. junija do 15. julija nam je prineslo veliko število dni s padavinami in nevihtami. Na Ribniškem je bilo takih dni 21, kar pomeni, da je v povprečju deževalo vsak drugi dan. To letošnjo prvo polovico poletje uvršča med bolj nestanovitne po letu 2000. Pogoste padavine so povzročale velike težave kmetom pri spravilu sena. Prvo obdobje, ki je bilo primerno za košnjo, je nastopilo šele proti koncu junija, ko smo imeli tri zaporedne dneve brez dežja (22. 6.–24. 6.), medtem ko je najdaljše suho obdobje v prvi polovici poletja trajalo štiri dni (12. 7.–15. 7.). Kljub pogostim padavinam njihova količina ni bila posebej izstopajoča. Skupno je v celotnem obdobju padlo 210 litrov dežja na kvadratni meter, kar je le malo več od dolgoletnega povprečja.
Prvi vroč dan na Ribniškem je bil letos 28. junij, ko se je ogrelo do 31,1 °C. O vročem dnevu govorimo, ko temperatura preseže 30 °C. V zadnjih 12 letih se je to najbolj zgodaj zgodilo leta 2012, že 12. maja, najpozneje pa pred dvema letoma, šele 19. julija. Skupno smo sicer letos v prvi polovici poletja imeli štiri vroče dneve, kar je precej manj, kot jih je bilo lansko leto in leta 2015, ko je bilo takih dni kar 14, v rekordnem letu 2012 pa smo jih našteli celo 18.
Glavni vzrok, da je bilo letošnje poletje drugačno od večine poletij v zadnjem obdobju, so številni višinski vrtinci hladnega in vlažnega zraka, ki povzročajo nestabilnost ozračja, s tem pa tudi nastanek ploh in neviht. Zaradi pogostih vremenskih motenj se ozračje ne more segreti tako močno, kot bi se lahko, popoldanske temperature pa še dodatno nižajo mokra tla.
Kljub vsemu letošnja prva polovica poletja ni bila hladna, saj so bile temperature zelo blizu dolgoletnega povprečja med letoma 1981 in 2010, v večjem delu države so ga celo presegle za dobre pol stopinje Celzija. Seveda bi bila slika drugačna, če bi letošnje poletje primerjali s povprečjem zadnjih 10 let. Ker smo še pod vtisom zelo vročih poletij v preteklih letih, se nam temperature, ki jih imamo letos, zdijo prenizke, čeprav podatki kažejo drugače.
Vir: Rešeto julij 2020, Rok Nosan
