Slovenija

Posledice vetra na kočevsko-ribniškem območju bodo hujše kot pri žledolomu

Ker je veter ruval in lomil predvsem iglavce, že v nekaj mesecih grozi nevarnost razmnožitve podlubnikov, škoda pa bi v tem primeru lahko presegla posledice žledoloma. Foto:: Simona Fajfar

Kako veliko katastrofa se je zgodila v ponedeljek in torek na kočevsko-ribniškem območju kaže podatek, da bodo šele v prihodnjih dneh vsi prebivalci dobili elektriko, pa še ta bo zaradi poškodovanosti omrežja le začasna. Zelo hude posledice vetra, ki je neprekinjeno pihal 36 ur, se kažejo v gozdu.


Zaradi neprehodnih cest – drevje je bilo v občini Kočevje podrto ob celotnem cestnem omrežju – so gozdarji lahko šele danes pripravili delno oceno škode, ki jo je povzročil veter v gozdu. Po pregledu tretjine od okoli 94.000 hektarov velikega območja kočevskega zavoda za gozdove od Turjaka do Kolpe, so ugotovili, da je veter pokosil okoli 370.000 kubičnih metrov lesa.

Kakšni bodo podatki ob koncu pregleda razmer na terenu, si nihče ne upa napovedati, saj so bile tudi prvotne ocene Zavoda za gozdove Slovenije, da je veter po vsej Sloveniji poškodoval okoli 500.000 kubičnih metrov lesa, res samo ocene.

Gozdarji opozarjajo, da je škoda, ki jo bodo popisali v gozdu, le manjši del končne ocene. Ker je veter ruval in lomil predvsem iglavce, že v nekaj mesecih grozi nevarnost razmnožitve podlubnikov, škoda pa bi v tem primeru lahko presegla posledice žledoloma.

Posledice vetra bodo hujše kot pri žledolomu

»To je naravna katastrofa. Posledice na Kočevskem so večje, kot so bile ob žledolomu,« pravi Mirko Perušek, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na kočevskem zavodu za gozdove, o posledicah nedavnega orkanskega vetra.

»Še nikoli ni ena sama ujma na Kočevskem na tla zmetala toliko lesa. V le 36 urah je neverjetno močan veter samo na Kočevskem razkril več kot tristo hiš, podrl skoraj celoten elektrosistem in polomil več sto dreves, predvsem smrek in jelk. Te pomenijo okoli 50 odstotkov drevja v gozdovih. Na celotnem območju kočevskega zavoda za gozdove so letos načrtovali letni posek v višini okoli pol milijona kubičnih metrov. Po samo tretjini pregledanega območja je jasno, da bo škoda skupaj s posledico – namnožitvijo lubadarja – presegla načrtovani letni posek.

Orkanski veter se je razbesnel na območju od Kočevja proti Mali Gori, Polomu, Otavicam, Makošam, lomil in ruval je drevesa na območju od Jasnice do Gotenice proti Kočevski Reki, kjer so nastale tudi do hektara in več velike zaplate podrtega drevja. V smeri proti Ljubljani je veter sekal po drevju pri Žlebiču, med Vidmom in Rašico do Turjaka, okoli Karlovice. Nekoliko manj je pihalo v jugovzhodnem in zahodnem delu območja. Vendar gozdarjem še ni uspelo pregledati vseh predelov Stojne, Roga, Goteniške in Velike Gore, a vedo, da je tudi tam veter povzročal škodo in je po grebenih lomil jelke. Ocenjena škoda bo precej višja od 370.000 kubičnih metrov podrtega lesa, ki so ga popisali do zdaj.

Spet raj za lubadarje

Območje, ki je redko poseljeno in dobro prepredeno z gozdnimi cestami, je v večjem delu še vedno neprehodno, saj je večina gozdnih cest zaprtih zaradi podrtih dreves. »Smreke imajo plitev koreninski sistem, krošnja pa je vedno zelena. To pomeni, da se težko obdržijo v tako hudem vetru, kot smo ga imeli v ponedeljek in torek,« pravi Mirko Perušek.

Še posebno so prizadeta območja s starejšimi drogovnjaki, drevesi, ki so stara od 40 do 60 let in imajo od 20 do 30 centimetrov premera. »Ponekod jih je veter dobesedno pokosil, v še več primerih pa jih je prelomil po sredini debla, zato bodo pri prodaji manj vredna,« pravi sogovornik. Poleg vsega je letos poleti drevje doživelo sušni stres. To pomeni, da bo lubadarja prihodnje leto več.

»Veliko površin bo ogolelo,« pravi Mirko Perušek, saj bodo morali podrte smreke in jelke čim prej spraviti iz gozda. V letih 1993 in 1994 so morali zaradi lubadarjev, ki so se razširili zaradi suše, posekati okoli 70.000 kubičnih metrov lesa, predvsem jelke. Leta 2003 so se kočevski gozdarji srečali s prvimi večjimi ogolelimi površinami, takrat pa se je začelo sedemletno obdobje boja z lubadarjem, kjer je ta mala žuželka poskrbela, da so v teh letih skupaj posekali okoli 800.000 kubičnih metrov lesa. »Samo leta 2005, v enem letu, je bilo 162.000 kubičnih metrov lubadark,« pravi Mirko Perušek.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bo škoda zaradi vetroloma manjša v primerjavi s tisto, ki jo lahko povzroči širjenje lubadarja. Perušek zato opozarja, da bo morala biti sanacija hitra in kakovostna, kar pomeni, da bi morali poškodovana drevesa iglavcev iz gozda spraviti vsaj do konca maja. Lubadarji rojijo oziroma se parijo, ko se temperature dvignejo nad 17 stopinj Celzija. To pomeni, da na Kočevskem prvič rojijo najpozneje v zadnjem tednu aprila. Aktivni pa so že pri temperaturah nad okoli pet stopinj Celzija.

Tujih delavcev bo manj

Po prvih pogovorih s Slovenskimi državnimi gozdovi bodo božično-novoletni prazniki – če ne bo snega – zelo delovni, saj bodo ekipe za sečnjo v gozdu. Skrbi povzroča to, da so katastrofalni vetrovi pustošili tudi po Avstriji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, kar pomeni, da bo tujih ekip delavcev manj kot sicer. Najverjetneje bodo uporabili tudi tako imenovane harvesterje oziroma strojno sečnjo, ki je prav v takih primerih učinkovita. Perušek še dodaja, da je zelo pomembno, da bodo tudi manjši zasebni lastniki tam, kjer je morda na hektaru površine padla le ena smreka, to odstranili iz gozda, sicer bodo prizadevanja vseh drugih lastnikov nesmiselna oziroma se bo lubadar preveč namnožil.

Območje Kočevske se bo zaradi te katastrofe spet srečalo z ogolelimi površinami, ki jih sicer poznamo iz bližnje preteklosti. Ponekod so območja, velika tudi do sto hektarov. »Navaditi se bomo morali, da taki vetrovi, ki jim pravimo stoletni, zaradi podnebnih sprememb ne bodo več stoletni, ampak skoraj vsakoletni,« pravi Mirko Perušek.

Vir: delo.si, Simona Fajfar

Komentiraj