Ribnica

Najbolj skrben lastnik gozda 2018 na širšem kočevsko-ribniškem območju je Peter Malovič

33-letni Peter Malovič je dvajseti najbolj skrben lastnik gozda na območju OE ZGS Kočevje in med vsemi do sedaj razglašenimi najmlajši. (Foto: M. L.-S.)
33-letni Peter Malovič je dvajseti najbolj skrben lastnik gozda na območju OE ZGS Kočevje in med vsemi do sedaj razglašenimi najmlajši. (Foto: M. L.-S.)

»Pri izboru ni glavno merilo velikost posesti, ampak vse drugo, kar lastnik gozda počne, kako z gozdom gospodari,« je ob razglasitvi letošnjega najbolj skrbnega lastnika gozda na območju kočevske območne izpostave Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) povedal vodja krajevne enote Ribnica Jože Oberstar. Peter Malovič iz Dolenjih Lazov, ki je letošnji najbolj skrben lastnik gozda na širšem kočevsko-ribniškem območju, ima šest hektarjev gozda, a zanj, kot je dejal Oberstar, v vseh pogledih in vseskozi skrbi z veliko ljubeznijo.

»Ena najpomembnejših stvari za letošnji izbor so bili Petrova iskrenost, poštenost in delavnost,« je povedal Oberstar in dodal, da je Peter med ljudmi zelo spoštovan in cenjen. Ne skrbi namreč zgledno samo za svoj gozd, ampak, kot je poudaril Oberstar, dela predvsem usluge tudi drugim in na ta način omogoča, da poteka sanacija po decembrskem vetrolomu poškodovanih gozdov hitreje.

»Glede na veliko razdrobljenost gozdne posesti na Ribniškem in dokaj visoko starostno strukturo lastnikov ter njihovo opremljenost za delo v gozdu je zelo pomembno, da so takšni ljudje, kot je Peter,« je dejal in dodal, da Peter sicer pri tem ni osamljen, saj je še nekaj izvajalcev, predvsem mladih, kar je zelo dobro in pohvalno, se pa Peter od mnogih drugih, ki izvajajo sosedsko pomoč v gozdu, razlikuje. Poleg tega, da je zanesljiv, pošten in odgovoren, kar je na območju Ribnice, kjer je zelo razdrobljena gozdna posest in so meje parcel slabo vidne in slabo znane, še toliko pomembneje, ima namreč za gozdarska dela vse potrebne kvalifikacije, vsa delovna sredstva pa ima vedno dobro vzdrževana in ustrezno pripravljena za varno delo v gozdu. Ko se je namreč leta 2014 odločil za profesionalno delo v gozdu, je na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna opravil nacionalno poklicno kvalifikacijo za sekača in traktorista ter tečaj za dvigalo, ki ga ima na gozdarski traktorski prikolici. Odkar je samostojni podjetnik za gozdarska dela, se je udeležil tudi vseh izobraževanj, ki jih organizira ZGS: za varno delo z motorno žago, varno delo s traktorjem in varno delo z gozdarsko prikolico. Letos je aktivno sodeloval tudi pri izvedbi prikaza varnega dela v po ujmah poškodovanih sestojih, ki so ga organizirali na KE Ribnica, želi pa opraviti tudi kvalifikacijo za izvajanje gojitvenih del.

OD GOZDA DO SKLADIŠČA

»Sanacija po vetrolomu poškodovanih dreves je zelo zahtevna, zahteva usposobljene ljudi. Mnogim lastnikom gozdov smo zato odsvetovali, da se sanacije lotijo sami,« je povedal Oberstar. Peter kot samostojni podjetnik opravlja storitve v gozdovih lastnikov, ki niso usposobljeni in opremljeni za delo v gozdu, usluge pa opravlja z gozdarskim traktorjem za spravilo in traktorjem z gozdarsko prikolico in dvigalom. Kot pravi Peter, opravlja vsa dela, od gozda do skladišča. Opravlja posek, spravilo in prevoz lesa, v večini primerov pa tudi odkazilo oz. sodeluje pri odkazilu dreves za posek namesto lastnikov. »To pa dokazuje, da mu lastniki gozdov, za katere opravlja storitve, zaupajo,« je poudaril Oberstar. Ker dela na manjših parcelah za ljudi, ki sami tega ne znajo ali ne morejo, ima Peter, kot je dejal Oberstar, zelo pomembno vlogo. Povsod namreč obstaja možnost za razširjanje podlubnikov, zato je tudi manjše parcele treba počistiti oz. poškodovano drevje iz gozda odstraniti.

ZAČEL S 85 ARI

Peter se je sicer rodil v Nemčiji, kjer je bil oče na začasnem delu, a se je leta 1992, ko je začel hoditi v šolo, vrnil v Slovenijo. Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici, živel pa je v Prigorici pri starih starših, ki so imeli kmetijo. Po končani osnovni šoli je uspešno zaključil srednjo gradbeno šolo v Ljubljani, po končanem šolanju pa se zaposlil kot šofer v mednarodnem prometu, kar je opravljal pet let.

Za delo v gozdu se je začel resneje zanimati, ko je leta 2008 po starih starših podedoval 85 arov gozda. Čeprav majhen, je bil to njegov prvi gozd in ga je tudi zelo vzljubil. Vse od tedaj izkoristi vsako možnost in priložnost, da kaj gozda še dokupi, in tako počasi povečuje svojo gozdno posest. Za svoj gozd je vedno lepo skrbel, tako da se lahko danes, ko ga ima skupno že okoli šest hektarjev, pohvali z urejenim in negovanim gozdom.

DELA SAM

Tako kot velika večina lastnikov gozdov na Ribniškem tudi Peter nima strnjenega gozda, ampak manjše parcele. »Povsod je bilo nekaj podrtega, vendar pa večjih poškodb ni bilo. Padla so samo posamezna drevesa,« pravi o škodi, ki jo je naredil decembrski vetrolom v njegovih gozdovih. Na žalost povsod ni bilo tako. Še posebno ne na Kočevskem, saj je to vetrolom najbolj prizadel.

»Ni časa računati. Roki priganjajo,« odgovarja Peter na vprašanje, koliko drevja je že do sedaj posekal in spravil iz gozda. Zaveda se nevarnosti prenamnožitve podlubnikov, če les ne bo pravočasno pospravljen, zato, čeprav je delo fizično zelo zahtevno, dela, kolikor se le da, a vedno z jasno mislijo, da je varnost na prvem mestu. Zato in seveda zaradi svoje strokovne usposobljenosti do sedaj tudi še ni imel pri delu v gozdu nobene nezgode in upa, da bo tako tudi ostalo.

Peter dela sam, bi pa, kot priznava, potreboval delavca. Še posebno sedaj, ko se izvaja sanitarna sečnja. »Na Kočevskem je problem, ker je dolga zima, traja dva do tri mesece, prispevke pa je treba plačati,« pravi in dodaja, da si pomočnika zato ne more privoščiti, pa čeprav ima sedaj toliko dela, da vsem, ki se obračajo nanj, ne more ustreči.

POVEZAN Z NARAVO

Zaradi življenja na kmetiji je bil Peter že v otroških letih tesno povezan z naravo. Čeprav sedaj že več kot 10 let živi z družino v Dolenjih Lazih, kjer se s kmečkimi opravili ne ukvarjajo, pa mu je ostala navezanost na naravo, še posebno na gozd. »V Dolenjih Lazih je gozd skoraj na pragu,« z veseljem ugotavlja. Čeprav ves svoj delovni čas preživi v gozdu, se tudi za sprostitev odpravi ravno v gozd. Od vseh opravil v gozdu, pravi za šalo, ima najraje piknik, ko speče kakšno klobaso, resno pa dodaja, da mu je najlepše, ko gre v nedeljo v gozd na sprehod in ko vidi, da je vse urejeno.

Povezanost z naravo Peter izpričuje tudi s čebelarjenjem. Že več kot pet let je član čebelarskega društva Apis iz Ribnice, a čebel nima toliko, kot bi želel. »Problem je čas,« pravi. Ker nima dovolj časa, da bi se bolj posvetil čebelam, je imel lani samo dva panja, trenutno pa ima celo samo enega, saj mu čebele v enem panju niso preživele letošnje zime. Peter je drugače tudi član prostovoljnega gasilskega društva Dolenji Lazi, a kot pravi skromno, je samo podporni član in ni operativni gasilec.

Nad imenovanjem za najbolj skrbnega lastnika gozdov na območju OE ZGS Kočevje za leto 2018 je bil, kot pravi, prijetno presenečen. Morda pa še toliko bolj, saj je danes 33-letni Peter Malovič najmlajši med vsemi dvajsetimi do danes razglašenimi najbolj skrbnimi lastniki gozdov kočevske OE ZGS, ki sicer pokriva območje vse od Turjaka do Kolpe.

Vir: Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 7. junija 2018

Komentiraj