Pogovor s prvim nadzornikom RTV Slovenija Miho Klunom

V RTV Slovenija se dogajajo resne nepravilnosti, zato bodo v zavodu potrebne korenite spremembe, opozarja prvi nadzornik Miha Klun. Vprašanje pa je, ali bo zmogla sama ali bo potreben grški scenarij.

Prvi nadzornik RTV Slovenija Miha Klun opozarja, da v informativnem programu nacionalne televizije vlada anarhija.

Pred nekaj meseci se je prvič v evropski zgodovini zgodilo, da je vlada ukinila nacionalni medij. Grška vlada se je za to odločila, ker je javno ERT želela očistiti nepravilnosti, predvsem pa jo kadrovsko racionalizirati. Ob številnih kritikah je bilo v Sloveniji slišati tudi pozive, naj se to zgodi tudi z našo RTV. O stanju v tem javnem zavodu in o tem, ali bi ta res potreboval takšno očiščenje, smo se pogovarjali s predsednikom nadzornega sveta RTV Slovenija Miho Klunom.

Kakšno stanje trenutno vlada v javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija?
Malo mešano. Nadzorni svet že dlje časa opozarja na določene stvari, poudarek je na razvojnih sredstvih, ki jih zavod namesto za razvoj porablja za popolnoma redne zadeve. Zadnje leto pa je naše delo zaznamovala anonimka o dogajanju v informativnem programu televizije, zunanja revizija v letih 2011 in 2012 pa je pokazala, da večji del teh trditev drži. Ugotovili smo precej resne zadeve, ki kažejo na anarhijo v informativnem programu, kar zadeva evidentiranje ur, službena vozila, podeljevanje bonitet zaposlenim, nadzor nad zaposlenimi … Ugotovili smo popolno krizo vodenja na tem programu.

Kaj konkretno se je dogajalo?
Bili so primeri, ko je imel zaposleni odobreno službeno vozilo, pa so mu nadrejeni vseeno priznali kilometrino. Tega ni bilo tako malo.

Pri evidentiranju ur je bilo ugotovljeno, da si zaposleni pišejo tudi po 15 delovnih ur dnevno, tudi po več dni zapored, kar je težko verjetno, da toliko delajo. Ure se jim priznavajo, na koncu jih imajo tudi tisoč plusa na leto, a nihče ne preverja, ali jih dejansko tudi opravijo. Te ure tudi koristijo. Drug ekstrem so zaposleni z 800, 900 urami minusa v enem letu, ki pa so ne samo prejeli polno plačo, temveč so celo lahko koristili proste ure, poleg njihovega dopusta. Šlo naj bi za interne dogovore z urednico, česar pa revizija seveda ni mogla potrditi.

Ker si zaposleni sami odrejajo čas, kdaj pridejo v službo in kdaj odidejo, so nastale tudi anomalije, ko zaposleni, ki se vsak dan vozi iz oddaljenega kraja v službo, nekajkrat v letu pride v nedeljo v službo. Takrat sicer nima nič početi, ni njegove oddaje na sporedu, pride pa le za deset, 15 minut. RTV mu za to prizna, da je prisoten, in mu povrne potne stroške in dodeli dodatek za nedeljsko delo.

Ste kakšne nepravilnosti našli tudi pri pogodbah honorarnih sodelavcev?
Nekaterim honorarnim sodelavcem se je priznavalo bolniško nadomestilo – nekdo, ki ves mesec zaradi bolniške odsotnosti ni naredil nič, je vseeno dobil 80 odstotkov svojega honorarja; drugi je manjkal sedem dni, pa so mu odbili le dva odstotka. Poleg tega so jim odobravali tudi rekreativni dopust.

Govorilo se je, da naj bi honorarne sodelavce tudi zaposlovali, četudi je to v neskladju z Zujfom.
RTV ima v strategiji plan, da se na letnem nivoju stroški dela skrčijo za en odstotek. To ne pomeni zmanjševanja števila zaposlenih, temveč zmanjšanje stroškov dela, v katere so vključeni tudi honorarni sodelavci. Lani je bil podpisan dogovor, da se bo problem teh sodelavcev reševal tako, da se bodo postopoma vključevali v redne zaposlitve. To je tudi posledica ugotovitve, da je status nekaterih honorarnih sodelavcev enak statusu zaposlenih, zaradi tega so šli v tožbo, nekaterim je uspelo, da jih je morala RTV zaposliti.

Na drugi strani se je zgodil paradoks, na katerega sta tudi opozorili anonimka in kadrovska služba, da so na položaj urednika postavili osebo, ki zaradi prenizke stopnje izobrazbe ni ustrezala pogojem, zato so jo zaposlili honorarno. Tako ima RTV danes urednika, ki bi sicer moral biti stoodstotno zvezan z družbo, pa ima status honorarnega sodelavca.

Kakšne ukrepe je v zvezi s temi nepravilnostmi nadzorni svet naložil vodstvu nacionalnega medija?
[oglas tip=”200×200″]Nadzorni svet je konkretno pokazal, kdo je po našem mnenju odgovoren, kdo je kršitelj – to je njegov prvi nadrejeni, potem producent in odgovorna urednica, ki je ravno tako podpisovala. Tu nekje se hierarhija subjektivne odgovornosti konča. Od tu naprej gre za objektivno odgovornost, pokazali smo na programskega direktorja televizije, od vodstva pa zahtevali, da presodi, kako je s temi zadevami na področju celotnega javnega zavoda. Po naši oceni gre za sistemski problem in bo moral tudi generalni direktor še marsikaj pojasniti.

Vodstvu smo sicer naložili, da kršitve finančno ovrednoti, in pričakujemo, da bo vodstvo samo ukrepalo. Zahtevali smo disciplinske ukrepe, razrešitve in postopek za povračilo škode. Ne smemo pozabiti, da se gibljemo v javnem sektorju, kjer so kazniva dejanja lahko drugače definirana in bi bilo lahko očitano vsaj kakšno nevestno delo v službi.

Do kdaj ste jim dali rok? Ste že prejeli kakšen odziv?
Rok imajo do konca oktobra, do naslednje seje nadzornega sveta. Odgovor je za zdaj še neznan, glede na dozdajšnjo prakso in prve odzive pa se bojim, da bodo šli v smeri minimiziranja, da kršitve niso tako hude, da niso sistemske in da se trudijo, skratka, da se bodo izmikali odgovornosti … To ne bo dovolj, štiri leta je že to vodstvo in čas za uvajanje je minil. Če bo vodstvo skušalo na ta način prikrivati kršitve, bo moral verjetno nadzorni svet izvesti ukrepe, ki se pričakujejo od vodstva.

Kakšni so zneski nastale škode?
Oceno smo zaupali vodstvu. Revizija je sicer prišla do zanimivih stvari. Eno je, da je bilo v letih, ki jih je zajela revizija, koriščenih 1700 prostih dni, kar v efektivnih urah pomeni osem zaposlenih s plačami in dodatki. A če upoštevamo še, da so imeli negativne ure in da so nekateri koristili ure, ki jih ni bilo, potem pridemo do relativno visoke številke.

Kje se po vaši oceni giblje denarna številka?
Sto tisoč evrov je premalo. Lahko, da se bo ta ocena na koncu izkazala za zgrešeno, in če se bo, to ne bo navzdol.

Kakšno je sicer finančno stanje javne RTV?
Relativno stabilno. RTV ima ta privilegij, da ko ji zmanjka denarja, zahteva dvig RTV-prispevka. Nas pa skrbijo marketinški prihodki, ki od leta 2010 konstantno padajo. Leta 2010 jih je bilo za slabih 20 milijonov evrov, zdaj jih je približno za 30 odstotkov manj. Razlogi se iz leta v leto ponavljajo, enkrat je razlog recesija, drugič pomanjkanje športnih dogodkov. Zdaj smo na primer imeli evropsko prvenstvo v košarki, ko je bila ogromna gledanost, a zato marketinški rezultat ne bo bistveno boljši in se niti približno ne bo približal tistemu iz leta 2010.

Mislim, da bi morala televizija bistveno več narediti na pregledu tega, kar ima, vprašanju, ali to kar ima, resnično potrebuje, in to narediti s toliko in toliko ljudmi. Tukaj se začenjajo tisti pravi prihranki in prava racionalizacija.

Zaradi nepravilnosti in pa tudi prevelikega števila zaposlenih v javnem zavodu ERT se je grška vlada odločila, da ga začasno ukine in racionalizira. ERT je zaposlovala 2800, v naši RTV je zaposlenih in honorarnih sodelavcev 2500. Bo tudi pri nas potrebna kakšna racionalizacija?
Absolutno. To je sicer dobra primerjava. Število zaposlenih je približno enako, prihodki pa so bili na grški ERT približno trikrat večji kot na RTV Slovenija. In pri tem razmerju se je grška vlada odločila za radikalen rez. Ta podatek veliko pove o storilnosti, izkoriščenosti in učinkovitosti naše RTV. Sicer je pri nas težava tudi v tem, da moramo zaradi zakonodaje imeti studio v Lendavi in Kopru zaradi manjšin, studio v Mariboru, ker želimo biti regionalni, vsak studio želi imeti lastno režijo, avto, svoje oddaje …
Tu bi morali pogledati, kaj se da storiti, dobrodošla bi bila pomoč zakonodajalca, ki bi zadeve malce umiril. A ne glede na to sem prepričan, da na RTV so rezerve, in upam, da jih ne bo treba iskati tako radikalno kot v Grčiji.

Kakšna bo po vaši oceni prihodnost RTV Slovenija?
RTV potrebuje spremembe in to v smislu prožnejše organizacije, učinkovitejše organizacije, evalvacije tega, kar ima, ker imamo ogromno. Hvalimo se, koliko programov imamo, a nam to nič ne pomaga, če se borimo z odstotki gledanosti. Mislim, da bo morala RTV v prihodnosti skrčiti svoj proračun na odhodkovni strani.

Bo zmogla sama?
Upam, samo mora imeti dobro vodstvo z vizijo, ki ve, kaj hoče, in ima podporo ustanovitelja. To je tudi problem pri nas. Ker je težko najti poenotenje znotraj politike, kaj bi želeli imeti, se zadeve nikamor ne premaknejo.

Vir: siol.net, Ana Ovsenik