Aljaž Vesel iz Sodražice že od leta 2010 po opravljenem študiju na konservatoriju za klasično glasbo in džez v Zürichu in končanem štiriletnem študiju opernega petja živi in ustvarja v Švici.
Igriv v pogovoru, preudaren v razmišljanju in sproščen v razlagi življenja v eni najbogatejših držav sveta je Aljaž razkril, da je njegovo glasbeno odraščanje šlo dvotirno.
Končal je srednjo elektro tehnično šolo, smer telekomunikacije, vmes pa je eno leto hodil na konservatorij za balet in glasbo v Ljubljani. Pot ni bila lahka, prej težka. Ko prideš med sebi enake ali boljše ljudi, tudi različne v barvi, kulturi in veroizpovedi, je vedno tako. »Tujina te postavi na realna tla, saj preprosto drugače ne gre, predvsem ti da vedeti, da si zamenljiv v vsakem trenutku. Šteje zgolj kakovost v vseh ozirih,« je dejal zgovorni Sodražan in pritrdil, da se je treba ravno zaradi tega, ne le v Švici, ampak nasploh v tujini, nenehno dokazovati.
Po študiju, ko je izpilil osnovno obrt, kot se pošali, nenehno raste. »Petje je proces, ki traja, pevcu se nikoli ne uspe popolnoma izobraziti. Po končanem prvem master (koncertnem) študiju sem se lotil drugega, pedagoškega. Ta diploma mi bo prav prišla, če me bo, bog ne daj, nekega dne izdal glas, da bom lahko poučeval, česar si sicer zelo želim,« razmišlja Aljaž Vesel.
Za njim so uspešna leta opernega pevca in nešteto nastopov na različnih odrih. Februarja je uspešno opravil magisterij na področju koncertnega in opernega petja. Za njim je tako uspešen semester drugega magisterija, in sicer v pedagoški smeri. Poleg študija poučuje in redno nastopa tako na opernih kot tudi koncertnih odrih. Maja se je na prestižnem mednarodnem tekmovanju Oper Schloss Hallwyl med kar 251 pevci z vsega sveta uvrstil med šesterico, to pa mu je odprlo pot do novih pogodb in nastopov na prestižnih odrih.
»Še posebej sem bil počaščen, da sem lahko sodeloval na mednarodnem masterclasu v avstrijskem Eberdorofu (Dobrila vas) sredi avgusta pri svetovno uveljavljeni sopranistki, domačinki Sandri Trattnigg, ki je redna gostja pomembnih opernih hiš po vsej Evropi,« se pohvali Aljaž.
O domotožju pravi: “Če si postaviš cilje in se lotiš dela, je domotožje nekako porinjeno pod preprogo. Ostaneš tam, kjer imaš v roki najdebelejšo rezino kruha. To pa seveda ne pomeni, da me ne vleče v domovino. Kljub zasedenosti se vedno najde čas za preklop. Brez oklevanja sem sprejel povabilo za nastop ob 200-letnici šole v Sodražici, sicer večkrat pridem domov, eden mojih letošnjih ciljev je tudi vzpon na Triglav«.
Vir: Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 7. septembra 2017
