Velike Lašče

V Karlovici partizani in domobranci na skupnem obeležju

Na predsednika Pahorja je županov pogum sprave naredil globok vtis. : Bojan Rajšek
Na predsednika Pahorja je županov pogum sprave naredil globok vtis. : Bojan Rajšek

Velikolaški župan Anton Zakrajšek je prepričan, da gre za pietetno dejanje in ne za rehabilitacijo domobranstva. Protest borcev.

Karlovica, Velike Lašče – Včeraj, 5. julija 2015 so v Karlovici v občini Velike Lašče slovesno odkrili spominske plošče padlim borcem NOB, domobrancem in žrtvam povojnega nasilja. Vodstvo ZZB NOV je dogodek že obsodilo. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Spominske plošče padlim partizanom so bile do energetske sanacije leta 2013 pritrjene na objektu stare šole, v katerem zadnja leta poteka predšolska vzgoja. Zaradi gradbenih del so jih potem odstranili, zdaj pa so jih namestili na skupno obeležje z ostalimi med vojno in po njej umrlimi sokrajani. Pobudnik tega pietetnega dejanja, kakor pravi velikolaški župan Anton Zakrajšek (SDS), je občina, saj je tamkajšnji občinski svet z veliko večino sprejel tako odločitev, le en glas je bil proti.

Poslušali so isti zvon, v gostilni skupaj prepevali …

»Od Zavoda za varstvo kulturne dediščine smo pridobili potrebno soglasje. Nas je predvsem vodilo spoštovanje do umrlih, ki si ga zaslužijo vsi naši krajani. Nekoč so skupaj obiskovali isto šolo, k molitvi jih je klical isti zvon, skupaj so zapeli v isti gostilni,« je med drugim zapisano na vabilu, ki ga je podpisal župan Zakrajšek in s katerim je na prireditev vabil prebivalce 20 vasi. Domačin, ki ne želi biti imenovan, se je ob prebiranju vabila vprašal, kdaj so se fantje v gostilni tako skregali, da so se eni borili proti okupatorji, drugi pa so z njimi sodelovali.

Na spominskem zidu so pritrjene table z imeni partizanov in imena civilnih žrtev ter internirancev, na drugi strani istega zidu, ki jih deli Trubarjev citat Lubi Slovenci, pa imena domobrancev in po vojni pobitih krajanov iz bližnjih vasi.

Na vprašanje, ali gre v tem primeru za rehabilitacijo domobranstva, je Zakrajšek za spletno Delo povedal: »Ne, kje pa. Prireditev je internega značaja in nanjo nismo vabili političnih strank, le prebivalce okoliških vasi in predsednika Pahorja«.

Pahor: Pri nas je potekala bratomorna vojna

Pahor je množici navzočih na prireditvi med drugim povedal, da se županu Zakrajšku za svoje plemenito dejanje ni treba nikomur opravičevati. »Ta dogodek ima vsedržavni značaj, ker je to nekaj plemenitega in dobrega, kar nas dela bolj humane in bolj človeške,« je dejal Pahor in razodel, da se med svetovno morijo ni bil zgolj boj proti okupatorju, ampak je pri nas potekala tudi bratomorna vojna. Zavzel se je za strpnost in razumevanje. Po njegovem prepričanju smo Slovenci vse grozote vojne znali odpustiti italijanskim, nemškim in madžarskim okupatorjem, le brat bratu tega ni storil nikoli.

Poskus revizije zgodovine

Predsednik velikolaškega društva za ohranjanje izročil NOB Srečko Knafelc je prepričan, da gre za poskus revizije zgodovine in za izenačevanje borbe proti okupatorju s kolaboracijo.

Predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek je za spletno Delo izrazil ogorčenje, saj gre v tem primeru za nesprejemljivo dejanje, ki ne bo ostalo brez posledic.

»To je najhujša žalitev žrtev fašističnega nasilja. Žrtve in zločinci ne sodijo na isto obeležje,« je prepričan Turnšek, saj imena kolaborantov že zelo dolgo »krasijo območja cerkva«, čemur ZZB nikoli ni nasprotovala. Doslej je 22 svojcev pobitih partizanov podpisalo peticijo, v kateri odločno nasprotujejo takemu početju tamkajšnjega občinskega vodstva. Turnšek je prepričan, da bodo morali organizatorji ploščo z napisi partizanov zagotovo odstraniti. Zveza borcev je pred današnjo prireditvijo pisno opozorila predsednika Pahorja naj ne hodi v Karlovico, ker da gre v tem primeru za vse kaj drugega kot za spravno slovesnost, a jih ni poslušal.

Na prireditvi s priložnostnim kulturnim programom sta potomca tretje generacije enih in drugih prebirala pesmi Karla Destovnika Kajuha in Franca Balantiča ter nato pred skupno obeležje prižgala še svečki.

Vir: delo.si, Bojan Rajšek

2 komentarja

  • V spomin in opomin ob 70 letnici zmage v 2. svetovni vojni!
    Pokojni ribniški kulturnik in pedagog, slavist, profesor Janez Debeljak mi je na Božič l. 2012 pisal: »Mene pa globoko v duši kar naprej opominjajo stvari, ki bi jih bilo treba rešiti, pa smo zanje premalo storili. To je problem »moje« generacije, ki je še zmeraj obremenjena z osebnim gledanjem in doživljanjem dogodkov med drugo svetovno vojno.
    Bom zelo nazoren, ker sem učitelj. Npr.: vsaj trideset let sem moral kot slavist mladim generacijam razlagati Klopčičevo partizansko enodejanko »Mati«. Mati zaradi izdajstva izgubi sina, enega sina. Torej vcepljal sem stereotip o borcu, ki pade za svobodo, njegov nasprotnik pa je izdajalec. Tipična pravljica o pridnem Janezku in hudobnem Mihcu. Izdajalca je treba za vse čase sovražiti, izničiti. Pa se v meni oglaša neka druga resnica. Pri prvem sosedu v naši mali vasi so bili štirje fantje. Vse sem dobro poznal. Enega so partizani kot civilista ubili, drugi trije pa so junija 1945 končali v kočevskem Rogu. Pa dobro vem, da nihče od njih ni bil izdajalec. V velikolaški fari je vas Adamovo. V eni od hiš je bila številna družina, večinoma fantje. Pet od njih je po vojni končalo v enem od roških brezen, eden je padel že med vojno. Tudi za te fante vem, da nihče ne zasluži vzdevka izdajalec. Ko sem pred dobrim desetletjem govoril z njihovo sestro, me je za zmeraj priklenila nase človekoljubnost njenih oči, ko je govorila o nasilni smrti svojih bratov. Niti trohice obsodbe. Žrtev pač.
    Zaključek. Trideset let in več sem pomagal ustvarjati podobe žrtve enega, žalost ene matere, pri tem pa niti z besedo omeniti štirih moji sosedov, ne matere šestih pomorjenih- ni njih, ni njene žalosti…!
    In kar je najhujše. Človek nemočen pusti, da gre lažna in zamolčana zgodovina svojo pot naprej in kaže, da bo tako tudi ostalo.
    Naš novi predsednik je v svojem nastopnem govoru veliko povedal o naših evroatlantskih povezavah, o vprašljivih zgodovinskih »resnicah« v svoji domovini pa njegovi državljani nismo čuli niti besede.
    Vidiš, Frenk, s takimi problemi se ukvarja človek starejše generacije.«

  • Odkritja skupnega spominskega obeležja na Karlovici se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor

    V nedeljo, 5.julija 2015, je bila na Karlovici spominska slovesnost ob odkritju spominskih plošč. Na novem obeležju so nameščene spominske plošče NOB, ki so bile pred energetsko sanacijo na šolski zgradbi na Karlovici, poleg njih pa so nameščene plošče umrlih na domobranski strani, žrtve vojnih in povojnih pobojev. Župan Anton Zakrajšek je v nagovoru zbranim, med katerimi so bili številni domačini, svojci žrtev, poudaril, da si spoštovanje do umrlih, do spomina, zaslužijo vsi naši sokrajani, sovaščani, prijatelji, sorodniki, ki jim je bila Karloviška dolina skupna, kjer so obiskovali isto šolo, jih je k molitvi klical isti zvon, so zapeli v isti gostilni, orali in kosili polja te doline, teh gričev in senožeti.
    Ob svojem dokaj čustvenem razmišljanju je prebral tudi pismo častnega občana občin Velike Lašče in Ribnica Janeza Debeljaka, znanega in cenjenega profesorja, slavista, učitelja, ki ga je leta 2002 poslal svojemu nekdanjemu učencu Francu Mihiču, v katerem piše:
    »Vsaj trideset let sem moral kot slavist mladim generacijam razlagati Klopčičevo partizansko enodejanko »Mati«. Mati zaradi izdajstva izgubi sina, enega sina. Torej vcepljal sem stereotip o borcu, ki pade za svobodo, njegov nasprotnik pa je izdajalec. Tipična pravljica o pridnem Janezku in hudobnem Mihcu. Izdajalca je treba za vse čase sovražiti, izničiti. Pa se v meni oglaša neka druga resnica. Pri prvem sosedu v naši mali vasi so bili štirje fantje. Vse sem dobro poznal. Enega so partizani kot civilista ubili, drugi trije pa so junija 1945 končali v kočevskem Rogu. Pa dobro vem, da nihče od njih ni bil izdajalec. V velikolaški fari je vas Adamovo. V eni od hiš je bila številna družina, večinoma fantje. Pet od njih je po vojni končalo v enem od roških brezen, eden je padel že med vojno. Tudi za te fante vem, da nihče ne zasluži vzdevka izdajalec. Ko sem pred dobrim desetletjem govoril z njihovo sestro, me je za zmeraj priklenila nase človekoljubnost njenih oči, ko je govorila o nasilni smrti svojih bratov. Niti trohice obsodbe. Žrtev pač.
    Zaključek. Trideset let in več sem pomagal ustvarjati podobe žrtve enega, žalost ene matere, pri tem pa niti z besedo omeniti štirih moji sosedov, ne matere šestih pomorjenih- ni njih, ni njene žalosti…!
    In kar je najhujše. Človek nemočen pusti, da gre lažna in zamolčana zgodovina svojo pot naprej in kaže, da bo tako tudi ostalo.« Tako piše, sedaj že pokojni, častni občan Janez Debeljak.
    V letu, ki so ga zaznamovale številne prireditve ob 70. letnici konca druge svetovne vojne, je bilo slišati mnoge nagovore k strpnosti, k prenehanju razdvajanja med Slovenci, želje po medsebojnem zaupanju in po tem, da si končno sežemo v roke.
    Čeprav ima zgodovina žal tudi svojo temno stran, imamo danes mi možnost in dolžnost, da jo osvetlimo s tem, da ohranjamo spomin in spoštovanje do vseh žrtev. V občini Velike Lašče je ta korak ob soglasju velike večine članov občinskega sveta s postavitvijo skupnega spominskega obeležja na Karlovici, narejen.
    Te slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, ki je dejanje označil kot pietetni spravni dohodek, nekaj »plemenitega in nekaj dobrega, nekaj, kar nas dela bolj humane in bolj človeške. Danes smo priča intimnemu dogodku, a čutim, da je pomemben za vso našo državo,« je dejal predsednik Pahor.
    V kulturnem programu je nastopila Vokalna skupina Triola, solist Bine Devjak z bobnarjem Rokom Kokošinkom in sorodnika tretje generacije umrlih, napisanih na teh ploščah, Boštjan Škulj in Marko Gruden, ki sta recitirala pesmi Kajuha in Balantiča ter nato prižgala svečki v spomin vsem žrtvam. Ta korak, ki sta ga naredila mladeniča, daje dogodku še posebno pomenljivost in kaže na pot, na kateri ni več prostora za razdvajanje naroda.
    Župan Anton Zakrajšek je k ploščam, ki jih na sredini deli le Trubarjev citat »Lubi Slovenci«, položil venec Občine Velike Lašče.
    http://www.velike-lasce.si/obcinske-strani/obcinski-nagrajenci/priznanje-obcine/9-uncategorised

Komentiraj