Ribniški partizanska četa in njena ustanovitev

Spominska plošča na domu Travna gora

6.aprila 1941 so oborožene sile italijanskih fašistov in nemških nacistov s pomočjo svojih pomočnikov napadle tedanjo Jugoslavijo. V ribniški dolini je v tistem času bilo precej vojaštva stare Jugoslavije, ki se je pred samo kapitulacijo že 11. In 12. aprila popolnoma razkropilo in za seboj pustilo precej vojaške opreme in orožja. Čez nekaj dni, 14.aprila, pa so v Ribnico prispeli prvi pripadniki italijanskih okupatorskih oboroženih sil in celih 14 dni so se nato italijanske divizije valile skozi Ribnico.

Ribniški prvoborci ob plošči na Travni gori

Ko so Italijani zasedli Ribnico, so se nastanili v vojašnicah in drugih pomembnih zgradbah. Tako se je zgodilo, da so se karabinerji naselili tudi v stari hranilnici. Zanimivo je bilo to, da je v kleti omenjene zgradbe bilo skrito tudi orožje, katerega sta ob razpadu Jugoslavije zbrala Anton Majnik in Jože Zalar. 5.maja istega leta je bil v gostilni pri »Prajerju« pripravljalni sestanek odbora za ustanovitev OF, ki ga je vodil Jože Šeško in že 9.maja je bil oblikovan odbor OF, katerega so sestavljali Anka Debeljak Kramarčkova, Jože Knol, Vinko Knol, Vinko Mihelič, Ivan Selšek, peter Peterlin, Franc Gradišar in Drago Gril. Tudi ta sestanek je vodil Jože Šeško, prisotni pa so bili tudi nekateri tovariši glavnega odbora OF iz Ljubljane. Temu je sledilo ustanavljanje terenskih odborov po posameznih vaseh. Člani so bili zadolženi za zbiranje hrane in orožja ter razmnoževanje literature. Tako so v Knolovi hiši razmnoževali Poročevalca in razne proglase, v Kramarčkovi hiši pa se je zbirala hrana.

Lobanja z napisom “Jelenov žleb pri Ribnici 1.7.1941”

Od začetka okupacije so se vsi tisti, ki so bili okupatorju sumljivi ali pa jim okupator ni bil po godu, iskali zavetje v okoliških gozdovih. Tako so bili prvi prebivalci Male in Velike gore pripadniki organizacije TIGR. Te so 13. maja, po izdaji Marka Trinkhausa, v Lovšinovi koči na Bašlju napadli Italijani in orožniki, katere je vodil orožnik Pišorn. Danilo Zelen je podlegel ranam, Ferdo Kravanja je bil ranjen in ujet, Anton Majnik pa ujet, vendar jim je uklenjen pobegnil. Iz Makedonije je peš v Ribnico prišel Tone Černač, tudi pripadnik TIGRa. Želel se je dobiti s svojimi tovariši in s pomočjo Kramarčkove prišel v kontakt z Antonom Majnikom, ki je bil tedaj v Veliki gori. Takrat so tudi začeli sestavljati in organizirati ribniško partizansko četo. Podatki govore, da je vsa dela pri organiziranju in sestavljanju čete vodil prav Tone Černač, ki je postal z Majnikom eden prvih prebivalcev Velike gore in vodja te skupine. Še vedno je ohranjena lobanja ustreljenega medveda z napisom »Jelenov žleb pri Ribnici 1.julij 1941« katerega je ustrelil Tone Černač zaradi preskrbe s hrano.

12. julija 1941 je ribniška partijska organizacija zasedala v največji tajnosti, saj so od Jožeta Arka-Pepčka, lesnega manipulanta, ki je bil sicer prevajalec pri Italijanih, dobili zaupno informacijo. Italijani so pripravljali aretacije pomembnih rodoljubov, med njimi Jožeta Lovšina, Filipa Tekavca, Janeza Kmeta in Antona Križmana. Ti so se umaknili iz Ribnice v Veliko goro, kjer je nato 13. julija pod Suhim vrhom na Travni gori bila ustanovljena Ribniška partizanska četa, kot prva organizirana partizanska enota v Sloveniji. Prvi partizani v tej četi so bili Filip Tekavec, ki je postal komandir, Janez Kmet, ki je bil imenovan za komisarja. Med prvimi člani so bili Janez Lovšin, Anton Križman, Beno Frakelj, Peter Peterlin ter še dva partizana, ki ju je na Travno goro pripeljal Jože Šeško. Po drugih virih pa naj bi Šeško napotil Andreja Handlerja, Darka Henigmana, Edija Petkovška in Tončka Kovačeviča-Juriševiča. Tu je bil tudi Tone Černač, ki je precej prispeval k njeni ustanovitvi. Nekateri člani so se morali vrniti v Ribnico, kjer so nadaljevali širjenje vstaje. Četa je prisegla pred namestnikom poveljnika glavnega poveljstva dr.Alešem Beblerjem in okrožnim sekretarjem partije Jožetom Šeškom.

Četa je iz dneva v dan številčno naraščala, tako da je v začetku septembra 1941 štela že 27 mož, ki so bili predvsem iz Ribnice, Dolenje vasi, Sodražice, Stare cerkve in drugih krajev Slovenije. Oborožitev je v začetku bila slaba, saj orožje, ki so ga dobili iz doline ni zadostovalo. Zato je Anton Majnik sklenil, da jo oboroži še z orožjem organizacije TIGR, ki se je nahajalo v kleti stare posojilnice. Jože Zalar je tako s sinom Joškom vse to orožje skrivaj prenesel v Fajdigovo lopo pod Boncarjem, kjer ga je prevzela Ribniška četa. Četa je kmalu začela s svojim delovanjem. Podirali so telefonske drogove, minirali železniško prog Grosuplje-Kočevje in napadali italijanske kolone. V boju na Jasnici 25.septembra 1941 je zaseda ribniške čete napadla italijansko kolono ter se nato preko Strmca umaknila proti Travni gori. Italijani so nato iz Ribnice tri ure s topovi streljali na to področje in to je prvi primer uporabe topništva proti partizanom.

Plaketa Prve ribniške čete

Proti koncu oktobra so partizani Krimskega polbataljona napadli Lož na Notranjskem in se nato umaknili na področje Velike gore. Italijani so s številnim vojaštvom obkolili to področje, kjer je v tem času zapadlo veliko snega. Ribniška četa ni bila seznanjena z napadom na Lož ter s povračilno akcijo sovražnika, zato je patrola ribniške čete naletela na italijansko zasedo na Travni gori. V tem spopadu je ribniška četa izgubila dva borca. Zaradi vztrajnega sneženja in visokega novozapadlega snega je gibanje partizanov bilo zelo oteženo, zato se je vodstvo odločilo za preboj v dolino. Večina od njih se je zatekla v ilegalo v Ljubljano. Spomladi 1942 leta so se vključili v novonastale enote na Dolenjskem in Notranjskem.

Ribniška četa ni bila velika in močna enota. Prav tako ni bila dovolj vojaško izurjena in zmožna velikih vojaških akcij in napadov na sovražnika, saj si je šele pridobivala izkušnje. Pomembno je to, da je delovala na domačem območju in obrambnovzgojno vplivala na prebivalstvo.

Podatke zbral in uredil: Daniel Divjak

Viri:
– arhiv ZB za vrednote NOB Ribnica
– Tigrovci v prvem spopadu s fašističnim okupatorjem Slovenije na Mali gori pri Ribnici 13.maja 1941, Borut Rutar, Koper 1996
– osebni arhiv Janez Černač