Sem Jože Kozina, rojen 1950 v Ribnici, inženir v pokoju, poročen z Majdo Petrič (1957), frizerko v pokoju, oče dveh otrok – Mitja (1980), frizerja, poročenega s Petro Halčakovo, Slovakinjo, in Anje (1982), kozmetičarko. Stanujemo v Ribnici, Škrabčev trg 8.
Tako kot mnogi drugi sem se lotil družinskega drevesa in na svoje veliko presenečenje odkril, da moji predniki izvirajo iz Češke. Tako sem tudi ugotovil, da naš priimek ne izvira iz živalske vrste (koze)[1].
Iz krstne knjige župnije v Sodražici sem izvedel, da si je moj prednik Jan Kozina (1752), Čeh, v Zapotoku št. 10 (pozneje št. 20) ustvaril družino z Marijo, roj. Lovšin, vdovo po Bartolomeju Ambrožiču, ki mu je rodila sedem otrok. Kdaj in kje sta se spoznala, ni znano, prav tako ni znano, kdaj in kje sta se poročila.
Začetni dokument o rodovini na Češkem (1648), (Foto Jože Kozina, 2010)
Podatki iz Češke: Kozina – začetek rodovine
Iz cerkvenih matrikul na Češkem sem dobil podatke, da je naš prednik Jan Sladky iz kraja Ujezd, okraj Domažlice, kraljevina Češka, lastnik posestva Rosoch, poročen 1648 z Anno Havlovicovo iz istega kraja, ki je leta 1670 kupil posestvo »Kozina« od Kutny Vavrinca.
Njegov sin Jan Sladky – Kozina je bil rojen 1652 v Ujezdu, poročen 1678 z Doroto Pelnarouvo, ki mu je rodila šest otrok. Jan je bil češki narodni junak, ki je bil kot upornik 1695 obešen na Šibenici v Plznu. Od otrok je preživel samo Adam (1685), ki je tudi postal gospodar na posestvu in je vpisan v cerkvene matrikule kot Adam Kozina.
Stari zemljevid Češke (Bohemia)
Poiskal sem starejši zemljevid Češke (Bohemia), da bi lociral kraj (Ujezd) izvora rodovine Kozina oz. okraj Domažlice, tudi Plzen.
Jan Sladky – Kozina (1652–1695), (Vir: Slike, Google)
Ker je naš prednik Jan Sladky Kozina veljal tudi za narodnega junaka, sem v literarnem oz. likovnem viru našel tudi njegovo podobo.
Grb chodskih »obhodnikov« (Foto Jože Kozina, 2010)
Chodovi, prebivalci enajstih vasi v okraju Domažlic, so bili preseljeni iz Šlezije in so varovali mejo med Češko in Bavarsko. Imenovali so jih »obhodniki« – varuhi meje, bili so neposredni sluge češkega kralja Jana Lucemburskega, ki jim je leta 1325 priznal pravico do izkoriščanja gozdov. Tudi drugače so uživali posebne privilegije. Imeli so svojo zastavo in tudi grb. Po svojem poreklu so se seveda razlikovali od ostalih Čehov. Njihovi potomci še vedno živijo v okolici Domažlic. Govorijo posebno narečje češkega jezika, vendar so ohranili tudi svojo izvorno identiteto. Imajo tudi nekaj posebnih glasbenih inštrumentov.
Proti koncu 17. stoletja je grof te pokrajine Wolf Maximillian Lamingen – Lomikar te privilegije preklical. Zato so se chodski obhodniki julija 1693 tudi uprli. Čeprav neuk, je upor chodskih kmetov vodil Jan Sladky Kozina, ki je bil zelo zgovoren in predvsem pogumen. Nekajkrat je celo prišel na Dunaj pred cesarja Leopolda I. in zahteval pravice zase in za svoje sovaščane. Nazadnje so vodje upora zaprli, Jana Sladkega – Kozino pa so 28. 11. 1695 v Plznu obesili kot opomin bodočim upornikom.
Spomenik Janu Sladkemu Kozini (vir: hotelvyhledy.cz)
Kljub temu pa je moralni zmagovalec ostal Jan Sladky Kozina, kar je razvidno iz narodove tradicije. Pisatelj Alois Jirasek je leta 1884 napisal roman Psoglavci, po katerem je kasneje posnet tudi film. Hvaležni krajani pa so svojemu priljubljenemu voditelju leta 1895 v Hradku nad Ujezdom postavili tudi spomenik.
Kozinova kmetija v Ujezdu, za katero so skrbeli potomci Jana Sladkyja Kozine, je bila gostilna, sedaj pa je tam muzej. Aprila 2010 sem vse te kraje tudi obiskal.
Jan (Janez) Kozina – Zapotok št. 10 in 20
Vavrinec Kozina, eden od potomcev Jana Sladkyja – Kozine, njegov vnuk, poročen 9. 11. 1745 z Anno Vebrovo iz Babylona, je imel petero otrok, in sicer: Jirija (1746), Volfganga (1749), Jana (1752), Josefa in Anno (1761).
Kako se je Jan znašel na Dolenjskem, v okolici Ribnice, ni nobenega konkretnega podatka. Evidentno je samo, da je v krstni knjigi župnije v Sodražici vpisan kot oče Marije Kozina, rojene 1. 11. 1802 v Zapotoku št. 10.
Mati je bila Marija, roj. Lovšin (1764–1830), vdova po Bartolomeju Ambrožiču iz Zapotoka št. 10. To pomeni, da se je Jan Kozina priženil v Zapotok, vendar v poročni knjigi župnije Sodražica nista vpisana.
Kakor koli, Jan je bil verjetno vojak avstro-ogrske vojske. Morda je bil ranjen ali pa se je kot dezerter v svojem 50. letu zatekel k Ambrožičevi vdovi, mlajši 12 let, v Zapotok.
V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, od katerih so prvi trije vpisani v Zapotoku št. 10, ostali štirje pa v Zapotoku št. 20. To so bili: Marija (1802), Marjana (1805), Neža (1807), Janez (1808), Margareta (1812), Matevž (1815, poročen v Dolenjo vas – začetnik rodu v Dolenji vasi) in Anton (1818 – verjetno poročen v Jurjevico ali Sušje).
Janez Kozina – Zapotok št. 20
Leta 1832 se je poročil z Margareto Lovšin iz Jurjevice (1809–1864), s katero je imel devet otrok, in sicer: Pavla (1832), Marijo (1836), Marjeto (1838–1840), Jožefa (1842–1909), Frančiško (1842–1867), Elizabeto (1843–1910), Ignaca (1846–1868), Jakoba (1848) in Janeza (1854).
Jožef Kozina – Zapotok št. 20
Leta 1866 se je poročil z Barbaro Knavs (1847–1921), ki mu je rodila pet otrok, in sicer: Frančiško (1871–1881), Jožefa (1876–1951 v Hrovači), Ivana (1879–1942), Frančiško (1882–1887) in Pavla (1888–1890).
Ivan Kozina – Zapotok št. 20
Dne 8. 2. 1904 se je poročil s Frančiško Trdan (1886–1942, partizani so jo ubili na domu, skupaj z možem Ivanom) iz Sušja št. 22, ki mu je rodila enajst otrok, in sicer: Marijo (1905, pri redovnicah – klarisah), Janeza (1907–1942, invalid, partizani ubili na domu), Franca (1909–1942 partizani ustrelili pri Podklancu pod Boncarjem), Jožefa (1911–1912), Frančiško (1915–1940, v bolnišnici, Ljubljana), Vladimirja (1919–2014, duhovnik, emigrant v ZDA), Karolino (1921), Jožefa (1924, leta 1951 se je poročil z Marijo Šušteršič v ZDA), Ljudmilo – Milko (1925–2013, leta 1949 se je poročila s Francem Kregarjem v Avstriji in se nato izselila v ZDA), Stanka (1927–1928) in Albino (1930), poročeno Odar.
Domačija je bila po letu 1945 nacionalizirana.
Matevž Kozina – Dolenja vas št. 4
Leta 1838 se je poročil z Marijo Bojc (1809–1880), vdovo po Janezu Zbačniku, v Dolenjo vas št. 4. Eden od otrok, France (1838–1891), je nadaljeval rod v Dolenji vasi št. 4.
Franc Kozina – Dolenja vas št. 4
Peter Kozina (1876–1930), poslovnež in ustanovitelj podjetja Peter Kozina&CO – (Peko), (vir: slovenskenovice.si)
Leta 1862 se je poročil s Frančiško Virant iz Gorenje vasi (1844–1896), s katero sta imela osem otrok, in sicer: Janeza (1863), Franceta (1865), Antona (1869, odšel v ZDA, kjer je tudi umrl), Frančiško (1871), Marijo (1874, odšla v ZDA, kjer je tudi umrla), Petra (1876–1930 v Ljubljani, umrl v sumljivih okoliščinah, lastnik tovarne »Peko«, od Pe(ter)–Ko(zina) v Tržiču, brez otrok, dediči bratje in sestre, vendar zapuščinski postopek ni bil nikoli zaključen), Jožefa (1879–1954, moj stari oče) in Uršulo (1881, odšla v ZDA, kjer je tudi umrla).
Jožef Kozina – Ribnica št. 22
Bil je poročen s Frančiško Klun iz Gorenje vasi (1883–1967), s katero sta imela osem otrok, in sicer: Marijo (1908), Jožefa (1909–1983, moj oče), Franca (1911), Franjo (1913), Ano (1916), Olgo (1920), Petra (1922) in Antona (1925).
Jože Kozina – Ribnica št. 22
Bil je poročen z Nežo Ambrožič (1924) iz Sajevca. V zakonu sta imela dva sina, in sicer: Jožeta (1950, moja malenkost) in Darka (1952).
Jože Kozina – Ribnica, Škrabčev trg 8
Leta 1977 sem se poročil z Majdo Petrič (1957) iz Ortneka in imava dva otroka: Mitja (1980) in Anjo (1982).
Mitja Kozina – Ribnica, Škrabčev trg 8
Leta 2007 se je poročil s Petro Halčakovo iz Bratislave, Slovaška. Imata hčerko Mio, (2015).
Ostali člani našega rodovnega drevesa Kozina v okolici Ribnice in širše si lahko uredijo svoje veje … Predstavil sem samo vrh rodovine Kozina in svojo vejo.
Zbral Jože Kozina, uredil M. F. Kranjc
[1] Viktor Majdič, Pomenski izvor slovenskih krajevnih imen, Geografski vestnik 66, str. 110.
