Tožilec Jože Kozina: Slovenijo obvladujejo štiri elite

Ljubljana – “Žal je mnogo posameznikov, ki so že več kot dvajset let na ključnih položajih v državi, pa namesto da bi bili ob zatečenem stanju vsaj tiho, danes največ moralizirajo o bančni luknji,” pravi tožilec Jože Kozina.

Mag. Jože Kozina – državni tožilec

“V bančnem sektorju še dandanes niso sposobni sami od sebe prepoznati in odpustiti ljudi, ki so nesporno sodelovali pri tej bančni luknji, pa tudi domala vsa politična elita je ostala nespremenjena. Žal je mnogo posameznikov, ki so že več kot dvajset let na ključnih položajih v državi, pa namesto da bi bili ob zatečenem stanju vsaj tiho, danes največ moralizirajo o bančni luknji in s prstom kažejo na tožilstvo in policijo, češ, da ni še noben bankir za rešetkami. Ampak ti ljudje so dvajset let sodelovali pri tem, imeli vse vzvode moči, da bi to preprečili, pa niso storili popolnoma nič.” Tako je v intervjuju za spletni portal Tax-Fin-Lex oziroma TFL Glasnik dejal tožilec specializiranega državnega tožilstva Jože Kozina.

Po njegovem mnenju je prišel čas streznitve in za analizo, kako naprej, sicer se bomo vrteli v začaranem krogu. “Pogoj za to pa je izpolnjen. Račun je izdan davkoplačevalcem, banke bomo sanirali vsi, tam je sedaj sveži denar, so tudi zastavljene delnice, so tudi tisti apetiti in vse se lahko zavrti v znanem krogu – z mnogo hujšimi posledicami. Sprašujem se, ali je ob domala istih ljudeh, ki še naprej vodijo to državo, tej spirali začaranega kroga z vsemi potencialnimi posledicami sploh videti konec,” pravi Kozina.

Kot še meni, se je treba pri ugotavljanju odgovornosti vrniti dvaindvajset let v preteklost. “V takšen način lastninjenja smo šli s pričakovanjem učinkovitejšega korporacijskega upravljanja. Imeli smo neko realno premoženje, ki so ga ustvarjali vsi, devetdeseta leta pa so nas presenetila,” ocenjuje Kozina, ki sicer priznava, da so v tem obdobju poleg zakonodajalcev zaspali tudi tožilci oziroma celotna družba, ki je omogočila takšno poslovno okolje.

Politične elite so sproducirale nacionalni interes

“Še zlasti gre za odgovornost politične elite, ki je sproducirala tako imenovani »nacionalni interes«, na krilih katerega so menedžerji utemeljevali svoje projekte, plus bančne elite, ki je leta 2007 plasirala enormne količine likvidnostnih sredstev, kot da to ni denar, za katerega bi morali v resnici skrbeti bolje kot za lastni denar. Ko so bili vsi ti pogoji izpolnjeni, je šlo vse skupaj po poti, po kateri je žal šlo,” poudarja Kozina.

Na vprašanje, ali se ne zdi, da so na koncu žrtve le menedžerji, čeprav se je večina zgodb zgodila v navezi s politiko, Kozina odgovarja: “Državni tožilci ugotavljamo zgolj kazensko odgovornost, ta pa ima tudi svoje zakonsko določene koordinate, prek katerih ne smemo. Obstaja pa še niz drugih odgovornosti, ki še kako zadevajo tudi tiste, ki jih omenjate. Ampak te doslej iz čisto razumljivih razlogov žal še niso bile predmet sankcioniranja. Včasih je težko določiti mejo med tistimi, ki so prestopili Rubikon inkriminiranih dejanj, in med tistimi, ki so storilcem kaznivih dejanj dajali iz »varnega« ozadja podporo, jih navduševali za takšne in drugačne posle ali celo prepričevali, da je vse v redu in zakonito. Pozabila pa sva še četrto, to je akademsko elito. Žal je tudi ta veliko prispevala k temu. Ljudje, ki so takrat ustvarjali korporacijsko zakonodajo v najširšem pomenu te besede, so jo potem tudi razlagali. Včasih dobiš celo občutek, da so to počeli tudi odvisno od debeline kuverte, ki so jo prejeli za to, da so strokovno mnenje prilagodili celo željam oziroma potrebam naročnikov.”

O zapitkih, ki jih vselej plačuje “raja”

In zakaj pri tem ne naredimo nič? “Kdo je imel in ima še danes resnični interes, da se preganja bančni kriminal? Kdo? Pri nas vsi bolj ali manj iz varnega zavetrja govoričimo samo o tem, kako nam gre slabo in kako bi moral nekdo drug narediti to in ono, sami pa se pri tem nismo pripravljeni izpostaviti niti pod razno. Žal se končni seštevek takšnih posameznikov na ravni celotne družbe zrcali natančno v tem, kar imamo in česar se ob taki ovčji filozofiji še dolgo ne bomo otresli. Dokler bo temu tako, dokler imamo tako sklenjen krog, v katerem je država lastnica pogoltnih bank, banke pa so upnice podjetjem, ki so prezadolžena, ker so se v preteklosti izčrpale s financiranjem lastnih prevzemov, vendar pa imaš na koncu »rajo«, ki ji država lahko kadarkoli izstavi račun za vse navedene zapitke, je moč takšno prakso ponavljati tako rekoč v nedogled, vsekakor pa vsaj do tedaj, ko imaš v tem krogu nekoga, ki mu lahko izstaviš končni račun,” je za TFL Glasnik še povedal Kozina.

Vir: finance.si, Matic Cvelbar