Slovenija

Poročilo s sestanka na Škofljici o (ne)aktivnostih na cesti Ljubljana – Kočevje – Petrina

Prometni zastoji na cesti Ljubljana - Škofljica

Prometni zastoji na cesti Ljubljana – Škofljica

V petek 19. februarja 2010 se je na Škofljici zgodil že drugi sestanek predstavnikov občin ob regionalni cesti G2-106 na temo problematike ceste Ljubljana – Kočevje – Petrina, v razvojnih programih znana tudi kot 3a razvojna os. V sklopu prve javne tribune konec lanskega novembra so se župani, podžupani in predstavniki občin soglasno strinjali, da so potrebni določeni ukrepi, saj trenutno stanje na omenjeni prometnici ni več vzdržno. Ker večjih premikov od takrat vseeno ni bilo, je Nova generacija SLS ponovno sklicala sestanek, katerega so se tokrat udeležili župan občine Ig Janez Cimperman, župan občine Sodražica Blaž Milavec, podžupan občine Ribnica Vinko Levstek, podžupanja iz Kočevja Darja Delač Felda poslanka DZ RS iz občine Ig Alenka Jeraj in kar nekaj zainteresirane javnosti. Pogrešali smo predstavnike občine Škofljica, ki imajo še največje težave s cestnimi zastoji skozi to naselje in pa poslanca DZ RS in župana občine Kočevje Janka Vebra, sicer tudi predsednika Odbora za promet DZ RS.

 

Omeniti velja, da razen manjših konstrukcijskih popravkov in obveznih vzdrževalnih del, prometnica, ki ta del Slovenije povezuje s prestolnico, ni doživela resne rekonstrukcije vse od njenega izgradnje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Medtem ko je država vse od osamosvojitve pospešeno gradila avtocestni križ, katerega so plačevali tudi prebivalci teh krajev, so sedaj za nagrado dobili drage vinjete in dolge kolone avtomobilske pločevine. Vedno več informacij prihaja v javnost, da so vsi razvojni programi cestnega omrežja, ki vključuje 3., 4. in 3a razvojno os trenutno zamrznjeni oz. preloženi v prihodnost, denarna sredstva za te programe, pa v državnih proračunih za naslednjih nekaj letih niso predvidena. Tako so kot kaže vse obljube vladnih predstavnikov samo pesek v oči javnosti, tudi tiste, ki so jih pred nedavnim izrekli na obisku v Kočevju.

Kljub vsemu smo v Novi generaciji SLS prepričani, da je pristop k celovitemu reševanju težave nujen, saj je za kraje od Škofljice do Kolpe ureditev prometne infrastrukture edina možnost, da ohranijo stik z razvojnimi usmeritvami ostale Slovenije. Seveda je v celotnem postopku prednostno treba obravnavati projekt obvoznice na Škofljici, saj je ob jutranjih in popoldanskih konicah promet praktično popolnoma ustavljen. Glavna zahteva je končna umestitev katerekoli trase za obvoznico v prostor in začetek postopkov za gradbena dela. S tem ne rešujemo samo problema občanov Škofljice temveč vseh, ki jim je to edina vez s slovensko prestolnico.
Prav tako se mora prioritetno obravnavati nekaj izredno nevarnih križišč in priključkov na omenjeni cesti, saj je ponekod jasno razvidno, da prometna ureditev ni sledila poseljevanju določenih območij. Zbrani so tudi strinjali, da predvsem čudijo načrti, ki ne predvidevajo krožišč, ki so sicer že uveljavljen način za umiritev prometa okoli naselij in povečanje pretočnosti. Kakršna koli dodatna semaforizacija na tem cestnem odseku namreč razmere samo še poslabšuje.

Na sestanku je bil imenovan tudi koordinator nadaljnjih aktivnosti. Župan občine Ig Janez Cimperman bo do konca meseca poskušal dogovoriti sestanek občinskih funkcionarjev z vladnimi predstavniki, kjer bodo jasno povedali, da tako naprej več ne gre. Po celotni regiji se je kakovost življenja občutno zmanjšala, še posebno v občinah Škofljica in Ig, ki se vsak dan dušita v pločevini in izpuhih. če do aprila letos ne bo kakršnega koli premika v zvezi s to prometno težavo, bo občinska cesta  od Škofljice do Iga, katero dnevni migranti uporabljajo z namenom, da se izognejo zastojem, opozorilno zaprta. To bo prav gotovo povzročilo še večji prometni kaos, vendar župan Cimperman drugega izhoda več ne vidi, če želi zaščititi svoje občane.

Nova generacija SLS bo tako pomagala pri vseh aktivnostih, če bo za dosego cilja potrebna državljanska nepokorščina. Dovolj je bilo životarjenja lokalnega prebivalstva in vsakodnevnega sedenja v avtomobilih in čakanja v kolonah. Medtem ko celotna Slovenija dobiva urejene prometnice in s tem celoviti gospodarski razvoj, pa kraji od Škofljice do meje ostajajo mrtvi žep države. če prva opozorilna zapora prometa na Igu ne bo spodbudila odgovornih k razmišljanju, bomo to ponovili tudi na Škofljici. Mnogo voznikov nam namreč izreka podporo, saj so tudi sami dojeli, da se mora nekaj spremeniti, ter da se je za dosego cilja treba zateči tudi k skrajnim možnostim.

Komentiraj