Ljubljana – Odbor DZ za promet je na zahtevo poslanske skupine SDS na nujni seji obravnaval aktivnosti vlade v povezavi z izvedbo cestno-prometne povezave 3A razvojne osi ter predlog širitve 3A osi na 5 in in 5a razvojno os. Vlado, poslance in župane je najbolj vznemirilo vprašanje realnosti projekta izgradnje obvoznice Škofljice čez ljubljansko barje.
Jože Tanko (SDS) je opozoril, da imajo težave s 3A razvojno osjo Škofljica – Velike Lašče – Ribnica – Kočevje Petrina (meja s Hrvaško) že dolgo brado, saj so stare že leta. Ključni del te osi je po ugotovitvah poslancev SDS sicer obvoznica Škofljice, v zvezi s katero sta pristojna ministra z 12 župani 9. februarja sklenila dogovor o nadaljevanju njenega umeščanja v prostor čez ljubljansko barje.
Kot je spomnil Tanko, je s to traso povezanih več pomislekov služb s področja varstva narave in varstva kulturne dediščine (ljubljansko barje je tudi del Nature 2000). Dodal je, da je bilo podanih več predlogov rešitev, pri čemer pa se ni naredilo nič, da bi se te ovire odpravilo.
Minister za promet Patrick Vlačič je povedal, da je projekt obvoznice čez ljubljansko barje – župani namreč vztrajajo pri tej trasi – po izračunu njegovih sodelavcev “težak” 120 milijonov evrov. Pri tem naj bi bilo treba za gradnjo plačati “le” 30 milijonov evrov, preostalo pa za arheološka izkopavanja, nadomestne habitate, kmetijska zemljišča. V tej luči se mu je zazdel projekt nerealen, saj proračun ministrstva za promet na letni ravni znaša nekaj več kot 300 milijonov evrov.
Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je dejal, da se umeščanje trase v predvideni prostor tiče zlasti treh zadev: ohranjanja narave, poplavnosti in kmetijstva. Pri tem ga skrbi prav slednje.
Župani so večinoma pokazali večje zaupanje v izvršljivost projekta. Janez Cimperman (Ig) je denimo menil, da je ocenjena vrednost pretirana, saj na ljubljanskem barju v resnici ni kmetijskih zemljišč, temveč travniki “tretje ali četrte kategorije”. Prav tako je prepričan, da se da rešiti problem ptic in metuljev. Zaščiteni metulj barjanski okarček po njegovih besedah živi tudi drugje, ne le na Barju.
V poslanski razpravi je Tanko ponudil več rešitev problema, saj sam verjame v realnost trase. Med drugim bi se lahko na ljubljanskem barju po njegovem mnenju izvedlo komasacijo, poiskati bi veljalo bolj konkurenčne strokovnjake za arheološka izkopavanja in za selitev živali ter takoj začeti s postopki za izločitev koridorja skozi ljubljansko barje iz Nature 2000.
Nekaj besed so udeleženci seje namenili tudi predlogu SDS o širitvi 3A osi na 5 razvojno os (Unec – Cerknica – Bloke – Sodražica – Žlebič – Ribnica – Kočevje – Dvor – Novo mesto z navezovalnima cestama v Loški Potok in Loško Dolino) in na 5A razvojno os (Kočevje – Črnomelj).
Kot je povedal Peter Verlič (SDS), sta predloga 5 in 5A razvojne osi povezana z razvojem, gospodarstvom, turizmom. Na ta način bi po njegovih besedah zmanjšali razlike v razvitosti posameznih regij. Direktor direkcije za ceste Gregor Ficko je pri tem znova izpostavil finančni problem. Dejal je, da je v Sloveniji popravila potrebnih 3000 kilometrov državnih cest. Če bi jih država želela popraviti v 15 letih, kar po njegovem mnenju ne bi bil ambiciozen načrt, bi za to potrebovala 350 milijonov evrov na leto.
Odbor je ob koncu vlado med drugim pozval, naj sprejme ukrepe, da se bo projekt 3A razvojne osi izvajal v zastavljenih rokih ter da naj prouči možnost za dopolnitev resolucije o nacionalnih razvojnih projektih s 5 in 5A razvojno osjo.
Vir: dolenjskilist.si, STA
