Bratuškova je namreč več županom neuradno povedala, da gradnje 3.a razvojne osi, kot jo je začrtala prejšnja vlada, pod to vlado ne bo. Zdajšnja vlada ima namreč namen razvijati predvsem železniško infrastrukturo, ki naj bi bila bolj zelena in okolju prijazna, vse v skladu z obljubo, ki jo je dal premier Robert Golob tako imenovanim kolesarjem – protestnikom, da vlada ne bo vlagala denarja v cestno infrastrukturo.
Slednje pomeni, da si lahko prebivalci kočevsko-ribniškega območja še naprej obetajo, da bodo vsakodnevno stali v cestnih kolonah proti Ljubljani in nazaj. Kot vse kaže, bodo še nekaj časa zaman na hitro cesto od Novega mesta do Bele krajine čakali tudi Belokranjci. Izgradnja 3. razvojne osi v tem delu države je namreč povsem zamrla. Vlada bi že zdavnaj morala izdati novo gradbeno dovoljenje za odsek od Novega mesta (vzhod) do Pogancev, ki ga je na upravnem sodišču blokirala civilna iniciativa, a se to še ni zgodilo.
Katera dela so predvidena na območju Ribnice?
Na območju Ribnice je predvidena nova trasa, ki se prične s predorom pred Žlebičem, ga po vzhodni strani obide v predoru Žlebič dolžine 185 m, ki mu sledi viadukt dolžine 100 m. Med Žlebičem in Ribnico je zasnovano izvennivojsko vozlišče, ki omogoča navezavo na tangencialno zvezo proti Sodražici, Uncu, Postojni oz. avtocesti A1 ter s tem na Baltsko-jadranski koridor. V nadaljevanju se nova trasa na območju Žlebiča dolžine 1,8 km nadaljuje mimo predmestja in mesta Ribnica dolžine 5,0 km. Priključek za Ribnico je načrtovan izvennivojsko in hkrati z nadvozom prečka železniško progo.
Vir: moja-dolenjska.si, A. V.
