Medicinske sestre praznujejo 12. maja svoj dan
Ta dan slavijo v spomin vseh dejanj, ki so jih naredile medicinske sestre v družbi. V splošnem velja, da so medicinske sestre premalo plačane, njihova služba pa je nehvaležna. Mednarodni svet medicinskih sester praznuje ta dan od leta 1965. Januarja 1974 so na svetu sklenili, da bodo dan medicinskih sester proslavili vsako leto 12. maja.
Ta datum so izbrali zato, ker se je na ta dan leta 1820 rodila britanska humanistka in medicinska sestra Florence Nightingale, pobudnica ozaveščanja o potrebnosti izobraževanja medicinskih sester. Odpovedala se je bogatemu in udobnemu življenju in se odločila za poklic medicinske sestre, čeprav je bil ta v tistem času neugleden. Najbolj znana je po svoji vlogi medicinske sestre v krimski vojni (1854–1855), od koder je v svojih poročilih poročala svetu o grozotah vojne in opozarjala na nujnost ustrezne medicinske pomoči, posebej zaradi neurejenih higienskih razmer v bolnišnicah. Pozneje je ustanovila šolo za medicinske sestre in babice in s tem pomembno prispevala tudi k ugledu tega poklica. Tam izšolane medicinske sestre so kmalu postale zelo cenjen in iskan kader po celem svetu.
Leta 1919 v Sloveniji zaposlena prva medicinska sestra
Angela Boškin je bila prva »skrbstvena sestra« v Sloveniji, kot so se v takratnih časih imenovale medicinske sestre. Zaposlila se je leta 1919 na Jesenicah, že avgusta istega leta pa je pod njenim vodstvom začela delovati prva posvetovalnica za matere in dojenčke v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji.
Danes je delovno aktivnih skoraj 17.000 medicinskih sester oz. zdravstvenih tehnikov
Po podatkih Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), ki je bil vzpostavljen s Popisom delavcev v združenem delu, je od leta 1986 pa vse do danes, torej v zadnjih 26-ih letih, opravljalo poklic medicinske sestre, zdravstveni tehnik ali medicinske sestre babice 24.743 različnih oseb. Na dan 31. 12. 2009 je v Sloveniji opravljalo poklic medicinske sestre nekaj več kot 16.900 oseb, med njimi je bilo 178 medicinskih sester babic. V zadnjih treh letih se njihovo število ni bistveno spreminjalo. V letu 2009 je bilo v Sloveniji skoraj 55 % medicinskih sester starejših od 40 let, v starostnem razredu od 30 do 39 let jih je bilo razvrščenih dobra četrtina. Priliv mladih s tem poklicem je premajhen, da bi zadostil vsem potrebam v zdravstveni dejavnosti.
Medicinske sestre večinoma ženske
Poklic medicinske sestre je bil sicer od nekdaj ženska domena, v zadnjem času pa postaja vedno bolj privlačen tudi za moške kolege: ob koncu leta 2009 je namreč poklic zdravstvenega tehnika opravljalo skoraj 1.900 moških (oziroma 33 več kot prejšnje leto). Delež moških v tem poklicu ostaja približno enak kot leto prej, in sicer 11-odstoten.
Število medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, Slovenija
Moški bolje plačani kot ženske tudi v tem poklicu
Povprečna mesečna bruto plača oseb, ki so opravljale poklic medicinske sestre, vključno z babicami, je v letu 2008 znašala 1.517 EUR, kar je bilo za slabih 155 EUR več kot predhodno leto (v podatkih so vključene le tiste osebe, ki so opravljale poklic medicinske sestre in so bile celo leto zaposlene pri istem delodajalcu, in to s polnim delovnim časom). Plača žensk v tem poklicu pa je bila za 3,8 % nižja od plače njihovih poklicnih kolegov, t.j. zdravstvenih tehnikov, vendar se ta razlika v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšuje.
Povprečne mesečne bruto plače v poklicu medicinska sestra po spolu, Slovenija, začasni podatki
Na enega zdravnika poltretja medicinska sestra
Ob koncu leta 2009 je bilo zaposlenih nekaj več kot 6.400 zdravnikov in zobozdravnikov, kar pomeni da je na enega zdravnika oz. zobozdravnika bilo zaposlenih 2,6 medicinskih sester oz. zdravstvenih tehnikov. Pred devetimi leti, torej v letu 2000 je bilo to razmerje 2,8 – 5.500 zdravnikom oz. zobozdravnikom je asistiralo nekaj več kot 15.600 medicinskih sester oz. zdravstvenih tehnikov.
Izobraževanje novih kadrov
Podatki o izobraževanju za poklic medicinske sestre kažejo v zadnjih štirih letih bolj ali manj enako sliko: število dijakov, ki so končali različne programe s področja zdravstva, se ne spreminja, in sicer se giblje okoli 1.300 na leto. Na visokošolskih zavodih je v letu 2008 končalo programe s področja medicinskih ved manj študentov kot predhodno leto. Med 633 diplomanti je bilo 93 % žensk.
Poleg mladine je končalo programe s področja zdravstva še okoli 500 odraslih oseb, bodisi zaradi prekvalifikacije ali dokvalifikacije.
Vir: stat.si, Avtorica: Nuška Brnot
