Svetovni dan gibanja
V Sloveniji letos opozarjamo, da si vsak posameznik lahko poišče obliko zdrave telesne dejavnosti, ki je zanj primerna in ga veseli, s tem pa doseže pozitivne učinke gibanja na številnih področjih od zdravja do samozavesti.
“Človeško telo je ustvarjeno za gibanje. Kako bo naše telo delovalo v starosti, je odvisno tudi od tega, v kolikšnih meri se bomo gibali skozi celo življenjsko obdobje,” je v poslanici ob svetovnem dnevu gibanja zapisal minister za zdravje Dorjan Marušič. Skupaj z ministrom za šolstvo Igorjem Lukšičem sta se v petek sprehodila skozi park Tivoli v Ljubljani in s tem simbolično opozorila na pomen redne telesne dejavnosti za zdravje posameznika.
Marušič se skuša držati pravila o vsaj 30 minutah gibanja dnevno. Priznava, da so dnevi, ko mu to zaradi obveznosti ne uspe, a se potrudi in to nadomesti. “Imel pa sem obdobje, ko sem bil zelo priden in sem presegal to dnevno priporočeno mejo, tako da živim nekoliko na kreditu. Predvsem pa skrbim, da se ukvarjam s čim več aktivnostmi – plavanjem, kolesarjenjem, tekom ali hojo, čeprav nikoli ni dovolj,” je dejal v petek.
“Moram biti v formi, tudi če ne bi želel, saj imam otroke, ki me redno spravljajo v gibanje“, pa pravi Lukšič. “Doma imamo mizo za namizni tenis v garaži kar ves čas postavljeno. Moji otroci so zelo aktivni, tako da igramo košarko, badminton, kolesarimo, imamo pa tudi psa, ki ga je treba voditi na sprehode, in praviloma vsakodnevno to počnem jaz,” je povedal.
Vsa Slovenija v gibanju
Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja sta v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo pozvala delovne organizacije, šole, občine in druge, da pripomorejo k organizaciji različnih brezplačnih gibalnih aktivnosti in tako prispevajo, da bo 10. maja vsa Slovenija v gibanju, so sporočili z Inštituta za varovanje zdravja.
V Rogaški Slatini se bo v organizaciji ministrstev za zdravje in za šolstvo ter Inštituta za varovanje zdravja v ponedeljek začel dvodnevni 5. Fit mednarodni kongres pod naslovom Vloga gibalne/športne aktivnosti pri preprečevanju nastanka bolezni in zdravljenju. Osredotočen bo na telesno aktivnost kot poglavitno dejavnost zdravega načina življenja v najširšem pomenu.
Naša telesa so ustvarjena za gibanje in različne aktivnosti, kot so hoja, tek, kolesarjenje, ples ali športne igre s prijatelji, zelo blagodejno vplivajo na naše počutje, opozarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja.
Telesna vadba za zdravo telo
Glavni cilj svetovnega dneva gibanja je spodbujanje telesne dejavnosti v vseh okoljih in pri vseh starostnih skupinah. Telesna vadba varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni, krepi kosti in mišice, vzdržuje psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije ter pomaga pri povečevanju samozavesti. Skupaj z ustrezno prehrano varuje tudi pred prekomerno telesno težo in debelostjo.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije za doseganja večine koristi za zdravje pri odraslih zadošča redna zmerna telesna dejavnost, ki traja skupaj vsaj 30 minut na dan, pri otrocih pa vsaj eno uro na dan.
Telesna nedejavnost je prepoznana bodisi kot samostojni dejavnik tveganja za zdravje, pripišemo pa ji lahko tudi 15 do 20 odstotkov skupnega tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, nekaterih vrst raka ter zloma kolkov pri starejših.
V službo peš ali s kolesom
Če le lahko, se v službo ali v šolo odpravimo peš ali s kolesom. Raje uporabljajmo stopnice kot dvigalo. Če zaradi službe veliko časa preživimo v avtomobilu oziroma na vožnji, pa poskusimo svoje poti načrtovati tako, da bomo lahko naredili čim več 10-minutnih postankov in se med njimi sprehodili, je le nekaj nasvetov, ki jih navaja Inštitut za varovanje zdravja.
Raziskava Eurobarometer 2009 je pokazala, da je 34 odstotkov ljudi v EU telesno dejavnih le redko ali pa nikoli. Med najbolj telesno dejavnimi so državljani nordijskih, med najmanj pa državljani mediteranskih držav.
Slovenija se uvršča med države z najmanjšimi deleži telesno nedejavnih. Več kot 50 odstotkov je namreč tistih, ki se s telesno aktivnostjo organizirano ali neorganizirano ukvarja vsaj petkrat na teden.
Skoraj 40 odstotkov Slovencev ne telovadi
Po dveh raziskavah iz leta 2006 je v Sloveniji tistih, ki športni vadbi na teden ne namenijo niti ene ure, skoraj 38 odstotkov, otroci so premalo telesno dejavni, s starostjo in pri dekletih pa se delež telesno aktivnih še manjša. Raziskava Fakultete za šport iz leta 2008 pa je pokazala, da je neaktivnih skoraj 60 odstotkov starostnikov.
Po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto po vsem svetu zaradi pomanjkanja telesne dejavnosti umre 1,9 milijona ljudi, od tega 600.000 v Evropi. Eno tretjino primerov raka bi bilo mogoče preprečiti že samo z vzdrževanjem normalne telesne teže in z zmerno telesno dejavnostjo.
Svetovni dan gibanja na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji obeležujemo od leta 2002.
Vir: dnevnik.si, foto: siol.net
