Dne 13. maja 1941 je na Mali gori pri Ribnici majhna italijanska patrulja naletela na tri pripadnike (od predvojne fašistične Italije že docela zdesetkane) tajne revolucionarne protifašistične organizacije slovenskih in hrvaških domoljubov TIGR (ust. 1927 na gori Nanos), pri čemer je v spopadu padel eden od vodij le-te Danilo Zelen.
V spomin na ta dogodek je tu tudi letos (11.5.2024) bila skromna komemoracija v organizaciji Društva “TIGR Primorske” (sedež v Ajdovščini, ne prav daleč od Nanosa).
Prva znana oborožena kolaboracija
Dan za to (12.5.2024) je bila tu tudi komemoracija društva “Slovenski TIGR – 13. maj” (sedež v Ljubljani), ki raje obeležuje le konec kot pa protifašistične akcije TIGR.
Voditelj je uvodoma omenil le (štiri) italijanske orožnike (karabinjere), zamolčal pa, da so v patrulji bili tudi trije slovenski (eden od njih v spopadu celo ranjen). Slovenci, ki so s puškami v imenu okupatorja brez (slabe) vesti streljali po koči in slovenskih tigrovcih ter ubili D. Zelena.
13. maj 1941 je tako prva oborožena kolaboracija Slovencev z okupatorjem in prvi ranjeni slovenski kolaborant. Razen, če društvo “Slovenski TIGR – 13. maj” ve iz kakšnih (čezmorskih?) virov o čem takem še bolj zgodnjem. Društvo, ki že s svojim nazivom “ignorira” hrvaške protifašistične domoljube v TIGR-u, med njimi enega prvih ubitih Vladimira Gortana (1904, Pazin – 1929, Pulj).
V govoru same ignorance (op.: izraz L. Peterleta) in zamolčevanja
Govorec Vili Kovačič (V.K.) je navedel, kako so primorski Slovenci dobili azil v Jugoslaviji, ne pa, da so tu imeli status tujca.
V.K. je upravičeno omenil med protifašističnimi odporniki tudi primorske svečenike, ne pa, da jih je zaradi tega javno utišal (1920-1921) lastni (italijanski) škof iz Trsta. Predlaga (Čisto prav!) postavitev obeležja TIGR v Bruslju, nič pa o tem, da je jan. letos ravno tam, na sedežu EU, društvo TIGR Primorske postavilo razstavo in imelo odprto mizo na to temo. In so s seboj pripeljali tudi nekaj učencev iz slovenskih osnovnih šol z nazivi pripadnikov TIGR. Na razstavi pa povedno ni bilo nobenega bruseljskega poslanca SDS.
Sp. Tone Kuntner je recitiral pesem “Če greš s srcem v boj…” Andreja Jelačina, ne prvič brez dovoljenja le-tega, in nevljudno brez navedbe, da gre za člana Društva “TIGR Primorske”.
“Temelji” Evrope s križem in mečem
Po V.K. je bila Evropa utemeljena na krščanstvu. Na Slovenskem (Prešernov “Krst pri Savici”) pa so se predniki Slovencev že konec 8. stol. trikrat z orožjem (neuspešno) uprli svojim prvim okupatorjem (Bavarcem). V boju za svobodo in (evropsko!!!!) vero svojih pradedov. Oboje so nasilno izgubili.
V.K. je omenil velikega borca za svobodo Nelsona Mandelo. Ne tudi njegovega soborca, kat. nadškofa Desmonda Tutuja: “Ko so prišli evropski misionarji v Afriko, smo mi imeli zemljo, oni pa biblijo v rokah. Pa so nam rekli “Molite”. Zaprli smo oči in ko smo jih odprli, so oni imeli v rokah našo zemljo, mi pa biblijo.” Toliko o temeljih.
Kaj vse kvazizgodovinarji zamolčujejo
Po V.K. je Jugoslavija po vojni izgubila cono A. Kdaj smo jo imeli, pa izgubili!? Nič ni navrgel, da so že jan. 1926 v Lyonu (Francija) tri komunistične (- in nobena katoliška -) partije (italijanska, slovenska, avstrijska) podpisale dogovor o pravici Slovencev do odcepitve od Italije (in celo Srbije) v neodvisno državo. Podobno njihov dogovor aprila 1934. Pa dec. 1935 akcijski dogovor med org. TIGR in Komunistično (ne katoliško) partijo Italije.
Pred vojno je italijanska fašistična oblast množično zapirala rodoljube, tudi duhovnike in tigrovce, pogosto pod obtožbo, da so komunisti ali komunistično čuteči.
Kaj vse kvazizgodovinarji potvarjajo
Govornik Lojze Peterle je med drugim poudaril, da “TIGR nikoli ni dvignil roke nad Slovenci”. Popolnoma mimo (le nevednost?). Tigrovci so žal bili prisiljeni izvajati tudi likvidacije zoper najhujše slovenske (Prešernove) profašistične “valjhune” – dokumentirani primeri kot Krkavče, Šempeter na Krasu (Pivka), Škocjan, Gorica, Hruševje, Ricmanje…
Ki jih je slutil in čutil že France Prešeren v svoji prvi različici “Zdravljice” iz leta 1844 v pozneje izločeni kitici z verzi “…de nikdar več naprej od tod – hčer sinov – zarod nov – ne bo pajdaš sovražnikov!”
Oblastoljublje veliko pojasni
V svojem govoru Lojze Peterle obsoja “oblastoljublje”. S čimer je nenamerno razložil za okupirano Evropo neobičajen zgodnji razcvet kvizlinštva pri delu ljubljanskih meščanskih (po)svetnih veljakov kot denimo poniževalno pisno zahvalno spomenico (3.5.1941) slovenskih »zastopnikov političnih in gospodarskih stanov« (bivši ban Natlačen ipd, ljubljanska RKC…) Duceju za priključitev (!!!) Ljubljanske pokrajine Imperiju Italija s priseganjem lojalnosti, pa vdanostni poklon (7.5.1941) 105 slovenskih županov Ljubljanske pokrajine komisarju E. Grazioliju v Ljubljani, zahvalno mašo škofa Rožmana v stolnici okupatorju (22.5.1941), osebno romanje (brez primere v okupirani Evropi) slovenskih članov sveta Ljubljanske pokrajine (vodja poti isti Natlačen) v Rim (8.6.1941) v poklon Mussoliniju…
Kar preveč prilizovanja »tujčevi peti« (rodoljubni izraz Slovencev iz 19. stol.) se je zgodilo že v slabih dveh mesecih okupacije v primerjavi s 27. aprilom 1941 (OF), ko se po interesnem videnju Lojzeta Peterleta »ni zgodilo nič«. Po tej prozorni logiki se tudi tistega dne (sept. 1927) na ustanovnem sestanku org. TIGR na Nanosu ni zgodilo nič!!!
Nezaslišano izenačevanje protifašistov (TIGR) in profašistov!!!
Le kaj bi rekli tigrovci, ko z iste kontinuitetne ideološke strani polagajo vence njim in hkrati (ko lahko, poniževalno z državnimi vojaškimi častmi) tudi kvizlinškim domobrancem, »edini pravi slovenski vojski« (citat zadnjega slovenskega Velikega vodje), sicer oboroženim »bratom in sestram« (citat L.P. iz govora) nacifašistične okupatorske vojske!?
In se taisti v tujini najraje družijo s politiki in silami, naklonjenimi avtoritarizmu in neofašizmu.
Nič presenetljivo (ne)znanje
Koliko sami poznajo organizacijo TIGR, kaže že govor (12.5.2024) voditelja, ki je v dogodkih
13.5.1941 na Mali gori celo mirno zamenjal usodi tigrovcev Kravanje in Majnika.
Mala gora pa ni sveta gora Primorcev, to je brez primere Nanos, kar je dobro vedela tudi sama predvojna fašistična oblast, ki je pogosto lomastila tam gor in naokrog ob zbiranjih Slovencev.
(sestavil: Igor Mravlja, 18.5.2024)
Kolaboracija Hitlerja in Stalina je bila usodna!
Ne pozabimo, pakt Stalina s Hitlerjem je bil sprevržena kolaboracija komunizma z nacizmom, usodna za narode Evrope, Jude, tudi za Slovence. Pakt je bil v posmeh vsem, ki so verjeli obljubi vodilnih komunistov, da ko bo komunizem premagal vse druge režime, tudi naciste, in bo edini vladal celemu svetu, potem bo človeštvo že na zemlji živelo v raju, kot je v nebesih. Komunistična partija, ki so jo vodili, Tito, Kardelj, Maček, Boris Kidrič, ni samo pri nas in z ničemer oporekala Stalinu njegove sprevržene kolaboracije s Hitlerjem. Kolaboranta sta skladno sporazumu, ki je bil tajni del pakta, okupirala vse evropske države, tudi kraljevino Jugoslavijo, edino ne Velike Britanije. OF pa je že tedaj ocenila, da ne bo šel nihče v partizane, če ne bo po koncu vojne in zmagi revolucije, življenje boljše kot je že v SZ . Vodja OZN -e, partizanski general Matija Maček, je namreč šele po vojni ljudem povedal:»Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!« Ta izjava je cinizem, posmeh vsem, ki so zaupali OF, cinizem do umrlih in do preživelih Slovencev. To je posmeh vsem zagovornikom komunizma in posmeh vsem nasprotnikom žrtvam komunizma. «Da je prišel Tito na oblast in jo obdržal vse do smrti, je moralo umreti več kot 400.000 njegovih rojakov.« Berem v knjigi angleškega zgodovinarja »Titova velika prevara«. Take so bile izgube Anglije, ki se je bojevala po celem svetu. V Sloveniji je bilo vseh žrtev 100.000, a zaradi partizanskega upora je padlo 7.800 okupatorjev. Tito je sam izjavil, da je zanj najpomembnejši boj proti četnikom/plavogardistom in podobnim nasprotnikom komunizma. Zavedal se je, da edino četniki/plavogardisti in podobni nasprotniki lahko po odhodu poražene nemške vojske, ogrozijo dosežke revolucije in Titu preprečijo prevzem oblasti . Vedel je, da bodo le zahodni zavezniki in SZ, vojaške in industrijske velesile, po petih letih spopadov, lahko opravili z nacistično Nemčijo. Samo ob interesu Komunizma in prizadevanjih Stalina je Jugoslavija postala njegovo interesno področje za širitev komunizma, je potem edino Rdeča armada smela vstopiti v Jugoslavijo in jo je osvobodila, ob sodelovanju Titovih partizanov. Brez interesa Stalina za širitev komunizma, ne bi bilo bratomorne revolucije, ne komunistične Jugoslavije in ne ogromnih žrtev narodov. Kdaj bo oblast opredelila projekt, da mednarodno sestavljena neodvisna komisija temeljito analizirala našo zgodovino in tudi posledice vojne in revolucije za narod. Rezultat oz. zaključki komisije so potem osnova za revizijo zgodovine in za spravo naroda, ki brez sprave nima obetavne perspektive.