Ribnica

Kaj menijo domačini o obvoznici mimo Škofljice

Predlagana trasa obvoznice mimo Škofljice
Predlagana trasa obvoznice mimo Škofljice
Predlagana trasa obvoznice mimo Škofljice

Predlagana trasa obvoznice mimo Škofljice

Kaže, da se bo nadaljevala degradacija okolja na Lavrici in delno tudi na Škofljici, če bo uresničen načrt gradnje še ene (tretje) vzporedne tranzitne ceste, ki bodo povsem ukleščile obe naselji med ceste in s tem poslabšale kakovost življenja prebivalcev. Če so trase predvidene gradnje na sliki, istovetne načrtovanim, potem je jasno, da trasi 1A in 2A potekata skoraj v celotni dolžini po zaščitenem območju Natura 2000.

Načrtovalci očitno niso razmišljali, kako bi problem rešili z manjšimi stroški, manjšo škodo za prebivalce in manjšo okoljsko škodo. Niso se dovolj poglobili v problem, kje nastajajo zastoji. Le na točkah nastajanja zastojev bi bilo treba izboljšati pretočnost prometa in problem bi bil rešen. Tako kot voda v celotni dolžini rečnega toka ne zastaja, dokler ne priteče do jezu. Tudi v tem primeru v prometu ni ovir po vsej dolžini med Škofljico in Ljubljano v obeh smereh.

Za razbremenitev najbolj obremenjene smeri med Kočevjem in Ljubljano obstajajo najmanj tri ceste, ki bi razbremenile vstop na Škofljico. Bržkone bi bile potrebne manjše obnove, a stroški ne bi bili enormni.

Po stari navadi gospodje z družbeno močjo na občinski in državni ravni sprejemajo odločitve, ki zagotovo niso koristne prebivalcem Lavrice in Škofljice. Rešitve se sprejemajo v zaprtih krogih, prebivalci, ki bomo morali nositi breme teh odločitev, izvemo, ko je že (skoraj) prepozno. Populistične poteze lokalnih veljakov z zapiranjem cest za preprečitev tranzitnega prometa skozi njihov kraj so všečne in koristne le pri nabiranju političnih točk, zlasti v letu lokalnih volitev.

Po podatkih v Delu se vsako jutro s te smeri pripelje v Ljubljano 40.000 ljudi. V redko katerem vozilu je več potnikov. Z gradnjo več cest v Ljubljano se bo na mestnih ulicah v krajšem času povečalo število vozil. Posledica bodo še večji in časovno skoncentrirani zastoji. Ena možnost je gradnja cest v več etažah, da bo tudi promet po mestu znosen. Druga, boljša možnost je ponuditi dnevnim migrantom udoben, hiter in cenovno sprejemljiv javni prevoz po cestah in tirih. Je v javnem interesu povečevanje cestnega prometa osebnih vozil, dotok še več vozil v Ljubljano, ki ima iz leta v leto manj parkirnih mest?

Ali ne bi lokalne skupnosti pri avtobusnih postajališčih v Kočevju, Ribnici in drugih manjših krajih ob glavni cesti omogočile parkiranja okoličanom, ki bi nato nadaljevali pot v Ljubljano z avtobusi in vlaki? Ljubljana morda ne bi bila vsak dan bogatejša za 100.000 vozil dnevnih migrantov, ki se vsako jutro pripeljejo za 8 ur iz vseh smeri. Le tedaj tudi nastajajo zastoji. Ti ljudje med službo oz. za službene potrebe ne potrebujejo vozila. Le za 8 ur napolnijo parkirišča po Ljubljani in njeni okolici.

Če bo morda le uresničen škodljivi načrt obvoznice, nihče od protagonistov ne razmišlja o nadaljnjih problemih, ki se bodo pojavili. Niti o svoji odgovornosti. Na skici niso narisane vse ceste in kolovozi, ki jih bo obvoznica presekala. Nihče se najbrž ne sprašuje, kako se bo prehajalo obvoznico, kakšne hitrosti bodo in kakšnim nevarnostim bodo izpostavljeni vsi, ki bodo želeli čez. Še je čas, da se natančno premisli, kakšne bodo škodljive posledice nepotrebne nove ceste za okolje in zdravje ljudi. Obstaja obilo alternativnih rešitev, le ljudje, ki na žalost odločajo o naši usodi, jih niso sposobni dojeti.

Vir: delo.si, Franc Prešeren, Lavrica