Pisma bralcev Ribnica

Franc Pirker: “Prava” resnica o nastanku RIBNIŠKE ZASTAVE

Kot kaže, je novica o spremembi ribniške zastave in grba dvignila
kar nekaj prahu. Ker je prav, da smo obveščeni in da
poznamo zgodovino o tem, podajamo v nadaljevanju
prispevek Franca Pirkerja iz oktobrskega Rešeta.

Osnutka ribniškega grba iz leta 1973

Osnutka ribniškega grba iz leta 1973

Ribnica – Kot kaže, je novica o spremembi ribniške zastave in grba dvignila kar nekaj prahu. Ker se mi zdi prav, da smo obveščeni in da poznamo zgodovino o tem, podajam v nadaljevanju prispevek Franca Pirkerja iz oktobrskega Rešeta ter zapis, ki sem ga izbrskal iz arhiva. Moram pa poudariti, da nisem tu v vlogi sodnika kdo ima prav, ampak naj si vsak ustvari svoje mnenje (Urednik Šilcportal-a).  

Prispevek iz Rešeta, oktober 2011

Nemalo sem bil presenečen, če ne celo zgrožen, ko sem odprl prvo stran glasila Rešeto. Spet nekomu ali nekaterim sedanjim veljakom Ribnice nekaj ni všeč, sedaj ga moti oz. jih motita grb in zastava Občine Ribnice. Preverim tudi na internetni strani ŠILCPORTAL in skoraj padem s stola, ko preberem: “O začetkih uporabe zastave je spregovoril Stane Kljun iz Galerije Miklova hiša: Zastava in grb v tej obliki sta se začela uporabljati v začetku šestdesetih let, ko se je začel Ribniški festival. Uporabili so grb iz Valvazorjevega opisa, obliko in barve zastave pa je predlagal ribniški rojak in slikar France Mihelič prav z utemeljitvijo, da je Ribnica obdana z gozdom (zelena) in vodami (modra).

Osnutek ribniške zastave (leto 1973)

Osnutek ribniške zastave (leto 1973)

Sama zgodovina zastave sega v avgust leta 1969, ko je bil ustanovljen MPZ (moški pevski zbor) Ribnica z znanim zborovodjem in dirigentom Ferijem PIRCEM. Zaradi njegovega hitrega in uspešnega dviga kvalitete izvajanja narodnih in umetnih pasmi so MPZ Ribnica kmalu uvrstili med najuspešnejše pevske zbore v Sloveniji. Leta 1970 so o zboru in njegovem petju posneli dve oddaji za takratni RTV Ljubljana, ena je bila o samem zboru, druga pa je govorila o starih krčmah na Slovenskem, kjer je bila predstavljena takratna gostilna »Pri Cenetu«, z njo pa tudi njihov rojak Janez Podboj, ki je tudi spesnil Ribniško himno.

V istem letu so takratni uspehi MPZ Ribnica pripeljali na največjo turistično-folklorno prireditev v Ljubljani – Kmečko ohcet. Da pa bi pevci v povorki izstopila z neko posebnostjo oz. značilnostjo, so za vse dali naročilt krošnje, ki jih je takrat izdelal zanje preko »Suhe robe« Sodražica Polde Lovšin (tako je preko MPZ Ribnica takratna RTV prvič ponesla sliko Ribničana krošnjarja po celotni takratni državi Jugoslaviji in tudi izven nje).

Citiram dnevnik DELO dne 21. 7. 1971 z nastopa na XII. folklornem festivalu v Kopru:

Z ogromnimi krošnjami na hrbtih so se pojavili na Titovem trgu ribniški krošnjarji, ki so glasno ponujali svojo suho robo. Poznavalci so hitro ugotovili, da gre za MPZ iz Ribnice, ki si v zadnjih letih vztrajno utira pot med naše najboljše pevske ansamble. Njihovo delo pa je še toliko bolj pomembno, ker se pri tem ne razhajajo s tipičnim folklornim slogom, ampak vnašajo v svoj spored pristen občutek doživete domačnosti…

Ribniški grb nad vrati občinskega urada iz leta 1928

Ribniški grb nad vrati občinskega urada iz leta 1928

JANKO HREN je osnoval ribniški grb po predlogi svojega očeta, stavbenika Alojzija Hrena. Izhodišče za izdelavo ribniškega grba (ki ga je izdelal stavbenik Alojzij Hren leta 1926/27)  nad vrati takratnega občinskega urada (del fotografije, ki je nastala leta 1928 pred občinskim uradom), je bil grb, ki je bil izdelan na portalu vhoda v ribniški grad.

Zaradi svoje veselosti, iskrene hudomušnosti in ubranega petja je bil MPZ Ribnica leta 1971 in 1972 ponovno povabljen na Kmečko ohcet v Ljubljani. Po tej prireditvi pa je bilo v vodstvu zbora predlagano, da bi del te prireditve prenesli tudi v Ribnico, in to kar naslednje leto 1973.

Po dogovorih z ljubljansko Turistično zvezo in njenim odborom za prireditve Kmečka ohcet je MPZ dve leti zapored s pomočjo SO Ribnica, s takratnim županom g. Abrahamsbergom, organiziral za tiste čase v Ribnici eno največjih in odmevnih prireditev »PREVOZ BALE PO RIBNIŠKO«. Da pa bi bila Ribnica čim lepše okrašena – ne samo s slovenskimi zastavami, je vodstvo MPZ-a predlagalo pridobitev ribniške zastave.

Citiram dopis, ki ga je odbor(MPZ) za prireditev naslovil na ribniško Krajevno skupnost dne, 12. 3. 1973:

Kakor je znano organizira MPZ Ribnica na pobudo SO Ribnica v sklopu prireditev »Kmečke ohceti« v Ljubljani, dne 25.05.1973 »PREVOZ BALE PO RIBNIŠKO«. Organizacija take izrazito folklorne prireditve pa terja od organizatorja dosledno delo in izvirni prikaz take ceremonije, ki so se prav pri nas odvijale v preteklosti. Ker je odbor pregledal vse možnosti, kako bi poleg ostalih priprav temu primerno okrasili sam trg Ribnice, je prišel do zaključka, da bi se nabavilo »Ribniško zastavo« in sicer cca. 200 kom. Ker je nabava teh zastav vezana na določena finančna sredstva, prosimo gornji naslov (KS Ribnica) da nas v tem pogledu kakorkoli podpre. Računati je ako bi res prišlo do nabave teh zastav, da bi naš trg in Ribnica sama doživela edinstven primer v svoji davni zgodovini, da ima svojo zastavo. Za to potrebo so skoraj že izdelani osnutki, ki Vam jih bomo po temeljni diskusiji o določenih barvah tudi lahko poslali na vpogled. Zastave bi lahko pozneje koristile tudi drugim našim kulturnim manifestacijam takega in podobnega žanra.

Pri izdelavi zastave in njenih barv je sodelovala takratna ribniška in ostala inteligenca na čelu z Jankom Troštom, prof. Janezom Debeljakom, Jankom Hrenom in ostalimi.

Žalostno je, da prav tisti, ki mislijo, da poznajo ribniško zgodovino, pravzaprav ne vedo nič o njej, ne o delu in trudu naših očetov, dedov in pradedov, da bi tej naši ubogi Ribnici dali blišč, kot si ga tudi zasluži.

Zato naj ob vsem tem sklenem svoje misli:

Ni vsa polpretekla zgodovina Ribniške doline tako slaba, da bi jo morali nekateri zbrisati in jo zamenjati z drugačno – zlagano!

Vir: Povzeto iz Rešeto, oktober 2011, FRANC PIRKER

Božo Otorepec: Krajevna heraldika na Slovenskem

Kot ime za pokrajino v lasti Turjaških se Ribnica omenja prvič leta 1220. Kot trg Ortenburžanov se omenja leta 1350, tri leta pozneje je prvič omenjena tudi farna cerkev sv. Štefana. V 15. stoletju je tu delovala znamenita “ribniška” šola, leta 1473 je omenjen njen “šolmošter” Jakob. Iz starejših časov ni znan noben trški pečat ali grb. Prvič najdemo grb trga Ribnica v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi: v rdečem grbovnem polju srebrn poševen tram s plavajočo ribo, obrnjeno v levo, torej pravi “govoreči” grb, ki s podobo govori o lastniku grba. Ker do Valvasorja ni bilo znano ničesar o grbu Ribnice, je zelo verjetna domneva, da je grb zaradi tega oblikoval kar sam Valvasor.

Vir: dlib.si, Božo Otorepec: Krajevna heraldika na Slovenskem, str. 157-170

Komentiraj