Ženske vsako leto praznujejo dan žena, dva dni kasneje, 10. marca pa imajo svoj praznik vsi predstavniki moškega spola, pa če v življenju trpijo ali ne.
Zgodovinsko ozadnje praznika
40. mučenikov
10. marec je dan, ki ga krščanska cerkev beleži kot dan mučenikov zaradi dogodka iz časa vladavine cesarja Licinija (308-324). Licinij je bil Konstantinov sovladar na vzhod. Sprva je bil strpen do kristjanov, ko pa si je skočil v lase s Konstantinom, se je začela prava kalvarija za kristjane. V njih je videl Konstantinove zaveznike in zatorej svoje največje sovražnike, ki jih je potrebno spreobrniti ali pa odstraniti.
Legenda pripoveduje, da je cesarski namestnik sam prišel k vojakom sloveče 12. rimske legije, ki je veljala za elitno, da izpolni cesarjev ukaz. Tedaj je 40 vojakov stopilo iz vrste in vsi so neustrašno priznali, da so kristjani in da je ni muke, ki bi jih odvrnila od Kristusa. Namestnik jih je k odpadu skušal pridobiti z obljubami o odlikovanju in denarnih nagradah. A odgovorili so mu v Jezusovem stilu, ko ga je hudič skušal v puščavi:
»Kaj nam hočeš dati takega, kar bi moglo nadomestiti ono, kar nam hočeš vzeti? Predlagati nas hočeš v odlikovanje cesarju, izneveriti pa njemu, ki je resnično vladar. Iz ljubezni do Boga smo pripravljeni pretrpeti kakršnekoli muke.«
[oglas tip=”180×150″]Ker so bili preveč trdni, so si zanje izmislili zelo kruto smrt. Ko so se nahajali v zaporu, so napisali še poslednje pismo, oporoko, v kateri so izrazili, da si želijo biti pokopani v vasi, ki jo danes poznamo pod imenom Kyrklar, leži pa v Mali Aziji. Na dnu oporoke se je vseh 40 vojščakov podpisalo, naslednji dan pa so se vdali usodi. Odvzeli so jim oblačila in jih 9. marca v najhujši zimi, ki jo je bilo takrat mogoče doživeti v Armeniji, odpeljali do bližnjega zmrznjenega ribnika ter jih vrgli vanj.
Kljub vsemu je Licinij mučenikom tik pred smrtjo ponudil še zadnjo priložnost in jim ob ribnik namestil toplo kopel, ki je bila namenjena spreobrnjencem. Premislil se je le eden od vojakov, ki je iz ledeno mrzlega ribnika v želji po življenju skočil v toplo kopel, vendar je zaradi nenadne spremembe temperature vseeno doživel kap in umrl. Stražar, ki je opazoval neznosno trpljenje, je odvrgel svoja oblačila in se pridružil pogumnim vojščakom v ribniku, zaradi česar je mučenikov vseeno ostalo 40. Naslednji dan so še živim polomili roke in noge, jih sežgali na grmadi, pepel pa stresli v reko. Na Vzhodu so neustrašne vojake nadvse častili, na Zahodu pa se praznik ni nikoli povsem prijel.
Čeprav se je mučenje dogajalo 9. marca, se dan mučenikov v zahodni Cerkvi beleži 10. marca.
Tradicionalno darilo za dan mučenikov
Po tradiciji naj bi se moškim na ta dan podarjalo suhe slive, trnje (bodice namreč simbolizirajo mučeništvo) in klobaso, ki naj bi služili kot nek simboličen opomin, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja. Vsekakor pa si moški poleg takšnega nagajivega opomina zaslužijo tudi malce partneričine pozornosti, enako kot jo ženske prejmejo 8. marca na dan žena.
