Nekateri so obremenjeni s slovensko majhnostjo. Brez potrebe. Slovenski narod je skozi zgodovino še kako znal izkazati svojo nepremagljivost, sposobnost in ponos. Kateri narod je ob svoji sorazmerno majhni številčnosti zmagoval v bitki za obstoj z velikimi osvajalskimi narodi? Slovenski prav gotovo.
Skozi zgodovino so si nekateri narodi poskušali podrediti in asimilirati majhne Slovence. Medtem ko so tako naredili z mnogimi drugimi narodi, jim pri Slovencih ni uspelo. Naši predniki so vodili bitko za obstoj in prostor pod soncem že pred poskusi potujčevanja. Uspešno. Slovenci še živimo v mestih in vaseh, ob svojih poljih in gorah, rekah in morju. Mi smo tu, nekdanji mogočni nasprotniki naših prednikov, pred katerimi je trepetala Evropa, pa so v muzejih.
Narod je kot gozd, njegova drevesa pa kot ljudje. Gozd seveda ne more obstati, če nima dreves z močnimi poganjki, če niso tako močno ukoreninjena, da lahko njihove veje dajejo zavetje naslednikom. Slovenski narod je imel ukoreninjena drevesa, veliko takšnih dreves, ki so zarisovala pota njegovega slovenstva, ki so dajala utrip našemu bitju in bivanju takrat in v sedanjosti. Med njimi je zagotovo tudi veliko neznanih posameznikov, mater, lovcev in kmetov, plemičev in duhovnikov, vojskovodij, politikov, umetnikov in znanstvenikov. Nekaterih se spominjamo, ker smo nanje ponosni, tudi zato, ker je njihovo življenje zanimivo, in ne nazadnje tudi zato, da z njimi opozorimo na izredno vrednost slovenstva.
Tudi Ribnica in njena naselja so v preteklosti dala številne zaslužne može in žene, znamenite Slovence, ki so vidno prispevali h kulturnemu, umetnostnemu, socialnemu in splošno gospodarskemu razvoju v širšem slovenskem merilu, nekateri pa tudi zunaj naše dežele.
V letošnjem letu 2018 se mnogih izmed naših zaslužnih krajanov spominjamo okrogle obletnice rojstva ali smrti, zato bi z lahkoto in upravičeno rekli, da je letošnje leto 2018 – kulturno leto v Ribnici.
Žiga Sigismund pl. Lichtenberg, grof Ortneški – Ortnek; duhovnik – slovenski jezuit, teolog in filozof, ter rektor jezuitskega kolegija v Ljubljani, Gratzu, Linzu in Passau; (1688-1765) – 330 let njegovega rojstva;
Janez Podboj – Ribnica; pisatelj, duhovnik, zapisal Ribniško himno; (1848-1910) – 170 let njegovega rojstva;
Jožef Lesar – Sušje; biblicist, duhovnik, konzistorialni svetnik, protonotar, častni kanonik; (1858-1931) – 160 let njegovega rojstva;
Franc Lovšin – Ribnica; gostilničar in posestnik, gledališki igralec; (1868-1910) – 150 let njegovega rojstva;
Jože Rus – Ribnica, geograf, zgodovinar; (1888-1945) – 130 let njegovega rojstva;
Matevž Šmalc – Ribnica; prevajalec, esejist, literarni kritik, jezikoslovec, prvi tajnik Slovenske univerze, poliglot; (1888-1960) – 130 let od njegovega rojstva;
Jernej Arko – Dolenja vas; nabožni in gospodarski pisec, duhovnik, prošt; (1794-1868) – 150 let njegove smrti;
Peter Cebin – Otavice; pedagoški delavec in publicist; (1832-1898) – 120 let njegove smrti;
Anton Arko – Ribnica; zdravnik in podpornik, spominska plošča na Miklovi hiši; (1846-1908) – 110 let njegove smrti;
Stanislav Škrabec – Hrovača; jezikoslovec, nabožni pisec, duhovnik, redovnik, frančiškan; (1844-1918) – 100 let njegove smrti;
France Zbašnik – Dolenja vas; pesnik; (1897-1918) – 100 let njegove smrti;
Anton Burgar – Ribnica; šolnik, prvi Gregorčičev življenjepisec; (1883-1968) – 50 let njegove smrti;
Zmaga Kumer – Ribnica; slovenska entomuzikologinja; (1924-2008) – 10 let njene smrti.
In življenje teče dalje… Ni pomembnih in manj pomembnih. Niti posameznikov niti narodov. Zato: “Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.”
podatke zbral in zapisal Peter Lesar
030 996 225, peter.lesar1@gmail.com
