Letos mineva 230 let ko je iz prafare Ribnica v ribniškem gospostvu leta 1788 nastala jožefinska fara Dolenja vas, ki zajema vasi Blate, Dolenja vas, Kot, Prigorica in Rakitnica.
“Poleg ribniške suhe robe je gotovo ena izmed najbolj znanih domačih obrti pri nas važna keramika – lončarstvo. Slednje ni omejeno le na ribniško dolino, marveč se goji tudi na Gorenjskem in deloma na Dolenjskem, a nikjer se ni izdelovalo toliko te robe “za cejle dežele”, kakor poje ribniška pesem, kot baš v ribniškem okraju. Ker lončar dobiva glavno surovino – glino doma, je lončarstvo predvsem razvito v občini Dolenja vas pri Ribnici, kjer se na Brezju dobiva pripravna zemlja v keramične svrhe. Glavne vasi, ki se s tem pečajo so Dolenja vas, Prigorica, Rakitnica in Blate iz župnije Dolenja vas ter Nemška vas iz župnije Ribnica, ki pa spada v občino Dolenja vas.
V vaseh župnije Dolenja vas se izključno izdelujejo lonci, piskerci, kozice, sklede rožniki (vaze), konjički in piščalke, v Nemški vasi pa izključno le peči, visoke za boljše sobe in nizke s pečjo za kruh in drugo kuho. Da se v Dolenji vasi prebivalstvo intenzivneje bavi z lončarstvom, je vzrok ta, da se dobiva glina tudi na kočevskem premogovniku. Ko rudarji z velikimi stroji kopljejo zemljo, da odkrivajo premog, izkopljejo tudi mnogo dobre gline, ki jo lončar uporablja za izdelavo lončene robe. V glavnem prevladuje že po svoji kvaliteti boljša kočevska glina! Premogovnik pa zahteva za voz gline prav majhno odškodnino…” je zapisano v Ilustriranem Slovencu iz leta 1927, ki v nadaljevanju natančno opisuje tudi ostale potrebne surovine, potek dela, prodajo lončenih izdelkov…
Slike in podobe lončarjev pri svojem delu iz tistih časov pa najdemo tudi na številnih starih razglednicah za območje Dolenje vasi, katere vam ponujam danes v pogled.
Prav tako pa je bila v 90 – letih prejšnjega stoletja izdana poštna znamka Ribniški konjiček. Med mojstrovine dolenjevaških lončarjev sodi tudi izdelovanje lončenih otroških igrač in raznih piščali. Lončarji izdelujejo najrazličnejše živali in figure iz gline. Mnoge med njimi so opremljene s piščaljo. Osrednja figura lončenih ribniških piščali je konjiček, ki ima piščal oblikovano na mestu konjevega repa, zato se je zanj oprijelo tudi ime »ribniški konjiček, ki v riti piska«. Oblikovanje teh konjičkov se razlikuje po velikosti in tudi po loščih, s katerimi lončarji pobarvajo njegov trup. Nadalje poznamo tudi dve temeljni podobi, in sicer tisto z jahačem in ono brez. Ribniški konjiček, ki piska je značilno slovensko otroško zvočilo in igrača hkrati, zato se z lepimi primerki te naše ljudske umetnosti in rokodelstva ponašajo tudi nekateri tuji muzeji otroških igrač.
Peter Lesar, zbiratelj razglednic Ribniške doline
030 996 225, peter.lesar1@gmail.com, razglednice – osebni arhiv