Utrip časa

Pater Stanislav Škrabec iz Hrovače – 2018 obeležujemo 100-letnico njegove smrti

Stanislav Škrabec
Stanislav Škrabec

Naš največji jezikoslovec 19. stoletja, čigar 100 – letnico njegove smrti se spominjamo v letošnjem letu, je bil frančiškanski pater Stanislav Škrabec s krstnim imenom Anton. Rodil se je 7. januarja 1844 v Hrovači pri Ribnici na Dolenjskem, kot prvorojenec kmečke družine.

p. Stanislav Škrabec, neodposlana, Založilo predstojništvo Frančiškanskega samostana v Ljubljani

p. Stanislav Škrabec, neodposlana, Založilo predstojništvo Frančiškanskega samostana v Ljubljani

Ljudsko šolo je obiskoval v Ribnici, kjer je bil trikrat vpisan v Zlato knjigo odličnjakov, leta 1852, 1853, 1854, vselej na prvem mestu. Potem je šel na gimnazijo v Ljubljano, kjer je leta 1863 maturiral in še istega leta stopil v frančiškanski red. Krstno ime Anton je zamenjal z imenom Stanislav. Mašniško posvečenje je prejel leta 1867. Dve leti je bil suplent na ugledni frančiškanski gimnaziji v Novem mestu, kjer je poučeval slovenščino, grščino in nemščino, nato pa je od leta 1869 do 1872 v Gradcu študiral klasično in slovansko jezikoslovje ter leta 1876 opravil profesorski izpit. Že od leta 1873 je bil nastavljen na Kostanjevico pri Gorici, kjer je poučeval na interni frančiškanski gimnaziji in tam ostal skoraj 43 let, vse do leta 1915, ko se je zaradi bližine fronte med prvo svetovno vojno moral umakniti v Ljubljano, kjer je 6. oktobra leta 1918 tudi umrl.

Na Kostanjevici je poučeval slovenščino, hrvaščino, nemščino, latinščino in grščino. Poleg vsega tega je vneto študiral slovenski jezik, posebej njegovo zgodovino, iz narečij in slovstva, v čemer ga dotlej, kakor je zapisal dr. Fran Ramovš, ni nihče presegel.

Pater Stanislav Škrabec se je z jezikoslovjem ukvarjal 58 let. “Skoraj neverjetno je, kako se je mogel v tako majhnih razmerah razviti v tako velikega učenjaka. V svoji celici je bil bolje poučen o vsem znanstvenem in duševnem gibanju po Evropi kakor marsikateri znanstvenik v najbolj živahnem svetovnem središču. Bil je najmodernejši slovenski jezikoslovec svoje dobe in velik reformator.” (Anton Breznik).

Pater Stanislav Škrabec danes

cerkev sv. Trojice v Hrovači, odposlana, ob prenovi ostrešja, letnica ni vidna

cerkev sv. Trojice v Hrovači, odposlana, ob prenovi ostrešja, letnica ni vidna

Škrabcev trg v Ribnici, Škrabčeva ulica v Ljubljani in Novem mestu, Škrabčeva pot v Novi Gorici, spomenik v parku kulturnikov v ribniškem gradu, doprsni kip na aleji slavnih na Erjavčevi ulici v Novi gorici, Ustanova Stanislava Škrabca, Škrabčeve štipendije, Škrabčeva domačija, spominska plošča, ter reliefni portret kiparja Franceta Kralja na rojstni hiši, Kulturno društvo komorni zbor p. Stanislava Škrabca, Škrabčeva knjižnica v samostanu frančiškanov na Kostanjevici nad Novo Gorico, TV film Škrabec, Oče slovenske fonetike, …

znamka p. Stanislav Škrabec, 55 slovenskih tolarjev, 1994

znamka p. Stanislav Škrabec, 55 slovenskih tolarjev, 1994

telekartica 100 imp.p. Stanislav Škrabec, izdana 1998

telekartica 100 imp.p. Stanislav Škrabec, izdana 1998

Ob njegovi 150 letnici rojstva, leta 1994 je bila izdana poštna znamka v vrednosti takratnih 55 slovenskih tolarjev. Ob odprtju obnovljene knjižnice p. Stanislava Škrabca v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici v Novi Gorici leta 1988 je bila izdana telekartica za 100 impulzov. V pogled tudi razglednice p. Stanislava Škrabca in cerkve svete Trojice v Hrovači.

Namig za Hrovačane in ostale ljudi dobre volje

cerkev sv. Trojice v Hrovači, odposlana, ob prenovi ostrešja, letnica ni vidna

cerkev sv. Trojice v Hrovači, odposlana, ob prenovi ostrešja, letnica ni vidna

Hobi oziroma veliko veselje patra Škrabca je bilo ukvarjanje z vrtnim cvetjem, predvsem z gladiolami. Ravno on je na Slovensko prinesel in populariziral gladiole. Ravno zato bi lahko ob njegovi okrogli obletnici vaščani Hrovače, pa tudi ostali ribničanje letošnje leto posadili na svoje okrasne vrtove kakšno čebulico gladiole več in ko se te razcvetijo v pisane cvetove lahko pripravili tudi cvetočo razstavo na temo gladiol. Poskusimo skupaj…

Peter Lesar, zbiratelj razglednic Ribniške doline
030 996 225, peter.lesar1@gmail.com
razglednice – osebni arhiv

Komentiraj