Sodražica – Legendarni Franc Mihelič je vztrajni perfekcionist, ki ne popušča, ima do glasbe zelo profesionalen odnos in po več kot štirih desetletjih ustvarjanja, njegove viže zvenijo še vedno izvrstno. Nič kaj drugačen pa ni njegov sin Tadej. Odlikujejo ga preprostost, profesionalizem, nepristranskost in natančnost. Vlogo producenta že dobro desetletje opravlja več kot uspešno, kar dokazuje dejstvo, da je sodeloval z večino slovenskih izvajalcev iz skorajda vseh glasbenih zvrsti, zaupali pa so mu tudi nekateri glasbeniki iz tujine. Proste trenutke menda najraje preživlja s svojo izbranko Ylenio Zobec, ki je prav tako odlična pevka, nas pa je zanimalo predvsem Tadejevo delo in njegov pogled na glasbo.
1. Tadej, zdi se, da si v glasbi od jutra do večera. Kako pravzaprav poteka tvoj vsakdan?
V bistvu se ti zdi kar pravilno. (Smeh). Zadnje čase sicer poskušam kar se da »disciplinirati« svoj bioritem. Skoraj vsako jutro vstanem okrog 7h, nato obvezno sledi zajtrk in kavica v dvoje. Potem pa čisto odvisno. Če imam snemanja že v jutranjih urah, je to po navadi od 8. ure naprej, če pa imam snemanja v popoldanskem času, kakšno urico dopoldneva z Ylenio izkoristiva za sprehod, nakupe in podobne reči. Žal si je v mojem poslu zelo težko natančno načrtovati vsakdan, predvsem zato, ker si močno odvisen od svojih klientov. Načeloma imam čas takrat, ko ga oni nimajo. (Smeh).
2. Si lastnik studia M-MEDiA. S čim se ukvarjate?
Osebno se največ ukvarjam z audio produkcijo, producentstvom, tudi z mentorstvom in poučevanjem. V sodelovanju s širšo ekipo pa tudi z organizacijo prireditev, video produkcijo, grafičnim oblikovanjem in z izdelovanjem spletnih strani. Če se malo pošalim, bi si močno želel, da bi imel dan vsaj 48 ur, da bi lahko v življenju delal vse, kar me veseli, pa še prosti čas bi se mogoče našel.
3. Veljaš za zelo uspešnega pri svojem delu. Kdaj pa je bilo najteže na tej poti?
Vedno so vzponi in padci. Kot povsod, ne glede na to, s čim se ukvarjaš. Vedno pa je najtežji začetek.
Ne vem, če lahko bolj natančno izpostavim kakšen trenutek, ki mi je bil najtežji. Načeloma se trudim vsak tak moment obrniti sebi v korist, tako da na koncu niti ne morem reči, da je bil slab. Pri tem kar delam, se trudim biti kar se da profesionalen, nepristranski in ljudem, ki so mi zaupali svoje delo v realizacijo, skušam pomagati po svojih najboljših močeh. Ne maram polovičarskega dela.
4. Tvoj snemalni studio je eden najboljših v Sloveniji, menda pa ne produciraš le narodno-zabavne glasbe, kajne?
V vseh teh letih sem delal od narodno-zabavne, do POP-a, ROCK-a in ostalih zvrsti. Zadnje čase sicer največ narodno-zabavno glasbo, saj je v tem trenutku tudi najbolj popularna in je tovrstnih izvajalcev največ. Seveda še zdaleč nimam nič proti temu, vendar se mi zdi, da se je porušilo neko razmerje med glasbenimi zvrstmi pri nas. Tako je npr. POP scena skoraj v popolnem mirovanju, t.i. narodno-zabavna glasba pa je nase povzela elemente drugih zvrsti. V zdravi meri je to sicer dobro, vendar se po drugi strani bojim, v kaj se bo vse skupaj razvilo. Vsi iščejo »nekaj novega«, včasih pa pozabljajo na to, iz česa in kako je ta glasba pravzaprav nastala.
5. Najbolj si ponosen na sodelovanje s/z?
Težko bi koga izpostavil, ker sem sodeloval že skoraj z vsemi slovenskimi izvajalci. Kljub vsemu pa sem najbolj ponosen, če z Ansamblom Franca Miheliča naredimo kakšno novo skladbo ali nov projekt. Ravnokar je v procesu snemanja popolnoma nova plošča, posnetih je že približno 20 skladb. Na plošči jih bo predvidoma od 10 do 12. Ja, res sem ponosen, da sem del tega mozaika.
6. Imaš morda podatek, koliko skladb je že nastalo pod tvojo taktirko? Kako dolgo pravzaprav nastaja neka skladba?
Kako dolgo skladba nastaja, je odvisno od večih stvari. Če izpustimo čas za avtorsko delo, ki ga avtor potrebuje za kompozicijo ali besedilo ter aranžma in se osredotočimo samo na snemanje, pa v povprečju za narodno-zabavno skladbo v celoti nekako predvidevamo od 10 do 12 ur. Od tega je polovico časa namenjenega snemanju, polovico editiranju in miksu. Če potegnemo vzporednico s kakšno drugo zvrstjo – za primerjavo – smo celoten album posneli tudi že v treh dneh (12 skladb). Če pa je nasnemavanja več, lahko porabimo za skladbo tudi 3 dni ali več. Recimo, da letno prispe na radijske postaje izpod mojih rok kakšnih 100 skladb.
7. Kako sodobna snemalna tehnika vpliva na samo glasbo kot táko, in kako na njene izvajalce?
Čas digitalne dobe je nedvomno prinesel marsikatero olajšavo za glasbenike. Možne so pravzaprav popolne korekture zajetega materiala, česar včasih sploh niso poznali. Vendar se moramo zavedati, da lahko vsa tehnika le izboljša dober material, če pa izvedba že sama po sebi ne blesti, lahko postane le tehnično boljša, občutka in “srca”, pa se ne da pričarati. Tega se mogoče izvajalci premalo zavedajo.
8. Bi se strinjal s trditvijo, da danes snema lahko že vsak, ki ima denar?
Danes so možnosti odprte vsakomur. Pa ne samo za snemanje, tudi za druge stvari. Za video, za fotografijo, za kar koli. Le čas pa pokaže, ali dejansko neko stvar delaš s srcem in dušo, če si sposoben to delati in pa, če se tvoji izdelki dotaknejo ljudi. Če slab izvajalec investira ne vem koliko denarja v svojo produkcijo, bo še vedno slab izvajalec, ki ga načeloma ljudje ne sprejmejo ravno tako, kot bi si on to želel. Tudi, če si “kupi” popularnost, bo to le na kratek rok.
9. Kakšen je zate dober izdelek?
Za mene je dober izdelek tisti, ki ima dobro vsebino, v glasbenem smislu je to tisti, ki prenaša emocijo izvajalca in skladbe na poslušalca. Temu je v osnovi glasba tudi namenjena. Glasba vpliva na naše počutje, lahko nas razvedri, lahko nas zabava, lahko se ob njej sproščamo, itd. Sporočilnost je tista, ki zame prevlada. Če mi zna narisati nasmeh ali izvabiti solzo, je to zame odličen izdelek.
10. Konkurenca med glasbenimi studii je po moji laični oceni precejšnja. Kako gledaš na to?
Konkurenca med glasbenimi studii v Sloveniji je zelo majhna. Razen če za »studio« štejemo vsako dnevno sobo z laptopom in zvočno kartico.
Če pa s tem izrazom mislimo na prave studie, s pravo opremo in optimiziranimi prostori, jih skorajda preštejemo na prste ene roke. Lahko potegnemo vzporednico tudi pri čem drugem. Potem velja tudi v videoprodukciji nekaj podobnega. Danes že z vsakim pametnim telefonom lahko posnamemo videospot v HD ločljivosti in ga zmontiramo doma na računalniku. Pa še vedno filme snemajo s profesionalnimi kamerami za nekaj 100.000 EUR… Oni že vejo, zakaj.
11. Po tvoje, v kakšno smer gre glasba danes?
Mislim, da sem to temo malenkost načel že nekaj vprašanj nazaj. Vsekakor bi si želel večjega ravnovesja med glasbenimi zvrstmi v Sloveniji. Lepo je, da je izredno popularna narodno-zabavna glasba, vsekakor pa pogrešam pravi slovenski POP, ROCK …
Kolikor je bila v preteklosti narodno-zabavna glasba zatrta in je prednjačil POP, je danes ravno obratno. Za vso nastalo situacijo prav gotovo nosijo veliko odgovornost glasbeni uredniki oz. radijske in TV postaje. Že nekaj časa se ne loči zrnja od plevela. Mislim, da se bodo v bližnji prihodnosti morale zgoditi kakšne spremembe na tem področju.
12. Kot sin legendarnega Franca Miheliča, si kdaj čutil pritisk, breme oz. večjo odgovornost zaradi tega?
Prav gotovo bi se zlagal, če bi rekel, da ne. Oče je s svojim ansamblom v 45. letih dosegel ogromno. Ne morem reči, da čutim breme ali pritisk, vsekakor pa veliko odgovornost.
13. Česa si se v največji meri naučil od očeta?
Težko vprašanje. Predvsem me je naučil poslušati. Najbolj sem ponosen na njegovo vztrajnost, voljo in perfekcionizem. Velikokrat mislimo, da v marsičem pretirava, saj določenih stvari velika večina ljudi – žal – ne sliši. Čez nekaj časa pa se zaveš, da je imel še kako prav.
14. Tudi član njegovega ansambla si, ki je po več kot štirih desetletjih še vedno zelo aktiven.
Kot sem že omenil, snemamo nove skladbe za nov projekt. Lahko malo namignem, da bo predvidoma proti koncu leta izšla tudi knjiga – zgodba o mojem očetu in njegovem ansamblu, v kateri bo pisalo marsikaj zanimivega. Gre za še eno izvrstno delo gospoda mag. Ivana Sivca. Ob tej priložnosti, skupaj z izidom naše nove CD plošče, nameravamo narediti tudi promocijski koncert v novi športni dvorani v Sodražici.
15. Kakšni so tvoji načrti, s kom bi kot producent želel sodelovati v prihodnje?
Željá je mnogo, o katerih se ne sme preveč na glas, ker se baje potem ne uresničijo. (Smeh). Občudujem in obožujem kar precej tujih zvezdnikov/zvezdnic in mogoče se s kom izmed njih v prihodnje razvije tudi kakšno sodelovanje! Samo verjeti je treba v to, pravijo.
Vir: narodnjak.si