Nagrajenci ob odprtju sejma Kapital 2011
Ljubljana -Nagrado za najboljšega direktorja je po izboru 40 novinarjev gospodarskih redakcij ob odprtju sejma Kapital 2011 v Ljubljani prejel direktor družbe Riko Janez Škrabec. Gorenje je bilo po izboru gospodarskih novinarjev najboljše podjetje v lanskem letu, najboljši finančnik pa je predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija France Arhar.
Nagrade so podelili v okviru odprtja sejma, ki ga prireja revija Kapital. Odgovorni urednik revije Srečko Pirtovšek je zatrdil, da želijo s sejmom, ki je zelo dobro obiskan, vnesti vsaj malo optimizma v svet finančne sivine.
Slovenija po njegovih besedah doživlja razburkane čase, za pot v boljše čase pa je po njegovih besedah potreben občutek za skupno dobro in s tem povezano okrepljeno sodelovanje v družbi.
Ob odprtju sejma je spregovoril tudi finančni minister Franc Križanič. Dejal je, da je udeležba na sejmu eden od dokazov tega, da se krepi zaupanje vlagateljev v finančne trge.
Odprtja se je udeležil tudi generalni sekretar evropskega združenja delničarjev in izvršni direktor evropske federacije investitorjev Guillaume Prache. Dejal je, da je Slovenija s svojim modelom privatizacije omogočila lastništvo delnic velikemu številu malih delničarjev, kar je v tujini cenjeno.
Poudaril pa je, da mora biti Slovenija prijazna tako do domačih kot do tujih vlagateljev, ki jih je treba prepričati v naložbene priložnosti v Sloveniji. Za to si po njegovih besedah prizadevajo tudi v omenjenem evropskem združenju delničarjev.
Vodilni finančniki pričakujejo še eno težavno leto
Vodilni predstavniki slovenskih finančnih družb so na posvetu o izzivih in prihodnosti slovenskega finančnega trga ob uvodu v sejem Kapital 2011 izrazili pričakovanje, da se trgu obeta še eno težavno leto, medtem ko je za v prihodnje zaznati vsaj zmerni optimizem. Slišati je bilo tudi kritike dogajanj v zvezi z NKBM.
Predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa je ocenil, da bo letošnje leto še sorazmerno zahtevno. Po njegovih besedah sicer nujno prestrukturiranje in razdolževanje gospodarstva poteka, podjetja pa prvič v 20 letih potrebujejo lastniški kapital.
Tuja konkurenca, še posebej s strani varšavske borze, pa upravljalca ljubljanskega borznega trga sili k izboljšanju ponudbe. Zaveda pa se, da v Sloveniji manjka ustrezna institucionalna podpora podjetjem, ki želijo nova sredstva pridobiti prek borze.
S tem se je strinjal tudi glavni izvršni direktor KD Group Draško Veselinovič. Po njegovih besedah problem Ljubljanske borze ni v tehnični infrastrukturi, temveč v podpornih storitvah za podjetja, ki bi jim zagotovile dovolj širok krog vlagateljev za njihove delnice. Prednost varšavske borze je obstoj kapitalsko močnih pokojninskih skladov, ki iščejo priložnosti za svoje naložbe.
Nekdanji prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB) je bil kritičen do slovenskega odnosa do tujih vlagateljev. Po njegovem mnenju stalne peripetije in prerekanja, ko gre za vstop tujcev v pomembna slovenska podjetja, odganjajo vlagatelje.
Tudi odločitev agencije za upravljanje kapitalskih naložb države v zvezi z nakupom delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) so iz njegovih lastnih izkušenj škodile ugledu Slovenije kot naložbene lokacije in odgnale nekatere potencialne vlagatelje v banko.
Tuji vlagatelji so sicer po njegovih besedah Slovenijo ravno iz teh razlogov postavili na stranski tir. Vsak projekt prodaje državnega deleža v kakšnem velikem podjetju namreč zaradi takšnih in drugačnih nesoglasij propadejo.
Tudi predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija France Arhar je ravnanje agencije v zvezi z NKBM označil za žalostno zgodbo in dokaz neusklajenosti glavnih igralcev v državi.
Po njegovih besedah bi morali lastniki svojo voljo izražati na skupščinah, ne pa na način “deus ex machina”, kot je to storila agencija. Če pa se že postavljajo nova pravila, pa morajo biti ta jasna, je prepričan Arhar.
Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je medtem dejal, da je prav, da država kot lastnik odloča o dokapitalizaciji, vendar pa ne takrat, ko se je postopek že začel.
Vir: planet.si, STA
