Radostni klic velikonočne nedelje »Gospod je vstal« nas toliko bolj bodri, kolikor bolj glasni postajajo raznovrstni glasovi obupanega ali utrujenega sveta, v katerem živimo.
Mag. Anton Berčan
Kar je oznanjal pred 115 leti umrli filozof pomračenega uma F. Nietzsche: »Bog je mrtev«, je postalo v našem času skorajda otipljiva vsakdanjost. Bog je umrl v srcih mnogih ljudi. Danes se govori o zatonu Boga nad našo civilizacijo.
Bog je mrtev. Ta napis bi lahko nekdaj postavili na pečat groba, v katerega je bil Jezus položen. Takrat je tako tudi izgledalo: Bog je umrl na križu, nasprotniki so slavili zmago, učenci pa so se razbežali in poskrili. Takrat bi lahko z gotovostjo rekli: z Jezusom je konec.
Toda v to temo je takrat zažarela zarja vstajenja. Iz noči temnih dogodkov. Dobesedno iz niča. V zarji velikonočnega jutra so najprej žene, nato pa tudi učenci, srečali Jezusa živega. Postopoma so se razblinili oblaki dvomov. Za verovanje tako počasna srca so se jim prebudila. Spoznali so ga in sprejeli navzočega v svoji sredi.
Po veri spoznati in doživeti vstalega Gospoda v svoji sredi je smisel velikonočnega slavja tudi za nas. Samo gledati v preteklost, kaj se je zgodili pred dva tisoč leti, nas ne more prepričati o resnici vstajenja. Tudi samo poslušanje svetopisemskih sporočil nas ne more dovolj ganiti. Pač pa moramo iskati sledi Vstalega v našem današnjem življenju.
Zato ni čudno, da je med apostili prvi dojel znamenja, signale Vstalega prav sv. Janez, ki je v Svetem pismu označen kot učenec, ki ga je Jezus ljubil. Ravno ljubezen stori, da vidimo, da nismo slepi, kot radi rečemo.
Spoštovani, vsem želim, da bi tudi v današnjem svetu našli ta znamenja Božje ljubezni, znamenja Vstalega, ki naj vsem nam da novega upanja. Želim vam veselo Alelujo!
MAG. ANTON BERČAN,
župnik in dekan
