Ribnica – Ob letošnji 520. obletnici krošnjarskega patenta, cesarskega privilegija, ki je omogočil razvoj krošnjarske trgovine na širšem ribniško-kočevskem območju, so v Rokodelskem centru Ribnica odprli razstavo Križem svajt so se podalə pa sujo ruobo ponujalə.
Avtorice razstave so Polona Rigler Grm, Vasja Pavlin in Marina Gradišnik, ki celovito predstavljajo fenomen, ki se je – vsaj ribniški krošnjar – ohranil do danes. »Posodobljenega ribniškega krošnjarja srečamo že danes, ko iz tovornjaka prodaja stvari pred velikim trgovskim centrom ali pa še vedno hodi od hiše do hiše in prodaja suhorobarske izdelke,« pravi kustodinja Marina Gradišnik.
Patent kot gospodarski ukrep
[oglas tip=”160×600″ p=”D”]Razlog, da je nemški cesar Friderik III. leta 1492 izdal krošnjarski patent oziroma pravico do trgovanja brez plačila davkov, so bile takratne razmere na kočevsko-ribniškem območju: slabe letine, vpadi Turkov in pritiski cehov. »Krošnjarski patent je bil začasni ukrep, ki pa so ga novi vladarji skozi stoletja ohranjali,« pravi Marina Gradišnik.
Na širšem kočevsko-ribniškem območju se je konec 15. stoletja razvilo več tipov krošnjarjev. Z območja Kočevja in Kostela so prihajali krošnjarji, ki so prodajali južno sadje, čokolade in galanterijsko blago. Jajčarice so prodajale jajca in maslo v Ljubljani in Trstu, prav tako pa so iz teh krajev prihajali kostanjarji, ki so pekli kostanj. Danes najbolj znan pa je ribniški krošnjar, ki je prodajal domače izdelke – suho robo. Skupna značilnost tega tipa trgovanja je zdomarstvo, pravi Marina Gradišnik: »Krošnjarji so hodili praktično po vsem svetu.«
Kmalu katalog razstave
Razstava, ki bo na ogled leto dni – konec novemba bodo izdali tudi katalog razstave -, pa je zanimiva tudi zaradi multimedijskih vsebin. Ob otvoritvi so premierno predstavili 45-minutni film Sita in rešeta mojstra Debeljaka, ki pripoveduje zgodbo o krošnjarski družini Cvar-Debeljak, ki je sicer vseskozi povezana z Ribnico, vendar je živela in delala v Beogradu. Film je nastal med Ribnico in Beogradom v koprodukciji Muzeja Ribnica in filmskega studia Fira video Beograd, režiser filma pa je Dragomir Zupanc.
Poleg tega je v okviru razstave predstavljena zgodba Metke Kljun, ki izhaja iz krošnjarske družine, posnet pa je tudi pogovor z Janezom Ambrožičem, ki je zadnji krošnjar z dovoljenjem za prodajo v Avstriji. Prav tako pa ne manjka posnetek Rudija Zajca o sestavljanju krošnje.
»Za razstavo smo dobili fotografije krošnjarjev iz Pokrajinskega muzeja Kočevje, Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, Muzeja novejše zgodovine, Etnografskega muzeja Slovenije in fotodokumentacije Miklove hiše,« pravi Polona Rigler Grm o bogati fotografski dediščini, ki se je ohranila.
Krošnjar tudi v pesmih in likovni umetnosti
Krošnjarja so upodabljali tudi umetniki, kot na primer kipar Janez Boljka, še sodobnejši pa je Avtomat za suho robo Saše Sedlačka. A ne samo to: razstava kaže, da je več kot polstoletna zgodba o krošnjarjih še vedno razširjena med ljudmi. »Lik Ribničana Urbana je zelo prisoten v medijih, v zgodbah, slikah in tudi v filmih,« pravi Marina Gradišnik.
Vir: delo.si, Simona Fajfar