8. februarja praznujemo Prešernov dan – slovenski kulturni praznik, praznik največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. France Prešeren velja za našega največjega pesnika ter tudi prvega Slovenca, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s pisatelji in pesniki v Evropi v obdobju romantike. Je tudi prvi pesnik, ki je slovensko poezijo in tudi literaturo dvignil na raven evropske literature.
7. kitica njegove Zdravljice je naša državna himna, prav zaradi tega je to za Slovence najpomembnejša pesem Franceta Prešerna. Napisana je bila leta 1844, vendar je zaradi cenzure bila objavljena šele dve leti kasneje. France Prešeren je pomemben predvsem zaradi moči misli, ki jih je prinesel v slovensko pesništvo 19. stoletja.
Prav ob tej priložnosti, ob največjem slovenskem prazniku kulture, v občini Ribnica razglašamo spominsko leto, ki bo potekalo v znamenju Krošnjarskega patenta 1492. Namreč, letos obeležujemo že 530. letnico znamenitega Krošnjarskega patenta, ki je močno zaznamoval naša življenja in nas naredil prepoznavne, ne le na Slovenskem pač pa tudi v Evropi.
23. oktobra letos bo minilo 530 let odkar je cesar Friderik III. v Linzu podpisal znamenit privilegij, ki se ga je kasneje prijelo ime Krošnjarski patent in je postal pravna podlaga za razvoj krošnjarske trgovine na Ribniško Kočevskem območju. Poleg izdelkov ( suhe robe ali lončarstva) je ribniški krošnjar s sabo prinesel še zvrhano mero dobre volje začinjeno z ribniškim humorjem in pravo poslovno žilico. To je oblikovalo prepoznaven lik Ribnčana, ki ga srečujemo na poti ne le kot prodajalca, ampak tudi v likovni umetnosti in glasbi.
Bodimo skupaj »krošnjarji« predstavitve Ribnice pa je osrednji slogan letošnjega spominskega leta, ki ga bomo praznovali skozi kulturne, glasbene, poučne in literarne vsebine.
