8. februar je slovenski kulturni praznik – v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov dan. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država, samostojna Slovenija ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.
France Prešeren se je 3. decembra 1800 rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Bil je tretji otrok in prvi sin Mine ter Šimna. Kmetija Prešernovih je bila ugledna, zato so Franceta lahko šolali. Mati si je želela, da bi postal duhovnik. Šolati se je začel leta 1808 pri stricu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem, od leta 1810 pa je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo.
Na priloženi razglednici Ribnice, ki je bila odposlana leta 1938, vidimo hišo oziroma šolo, ki jo je obiskoval France Prešeren. Na desni strani stoji Oničeva hiša, kjer se danes nahaja banka.
Šola Franceta Prešerna v Ribnici
Nagradno vprašanje se glasi:
Kako se je reklo po domače pri hiši v kateri je bila šola?
Pravilni odgovor pošljite skupaj z vašimi podatki na dopisnici na naslov:
Peter Lesar, Kot pri Ribnici 36, 1310 Ribnica ali na elektronski naslov peter.lesar1@gmail.com do četrtka 9.2.2017
Med pravilnimi prejetimi odgovori na dopisnicah in po elektronski pošti bomo izžrebali dobitnika, ki bo prejel knjižno nagrado Prešeren – Poezija in pisma. Organizator nagradnega vprašanja in knjižne nagrade je Peter Lesar.
Peter Lesar, zbiratelj starih razglednic Ribniške doline.
Te so mi dragocen vir pri raziskovanju preteklosti. Razglednice tudi z veseljem odkupim.
030 996 225, peter.lesar1@gmail.com
S Prešernovo vizualno podobo so bile v slovenski zgodovini vselej predvsem zadrege. Ker po opisih sicer vemo, kakšen je bil pesnikov videz, a ni znana nobena med njegovim življenjem nastala slika, ni noben njegov portret v resnici toliko avtentičen, da bi lahko ob njem lahko zanesljivo rekli: Resnično – Prešeren je bil zares tak. To seveda za njegovo umetnost nikakor ni bistveno, ker odkrivamo Prešernovo pravo podobo v poeziji. Toda človeška radovednost in potreba po konkretnosti sta vsaj v z velmožmi očitno tolikšni, da jima to nikakor ni dovolj, in zato je postal Prešeren naš najznamenitejši predmet slikarskih rekonstrukcij.
Prešernovo upodobitev sta med drugimi napravila tudi rojaka iz Ribniške doline. Kot prvi kipar France Gorše iz Zamostca pri Sodražici je leta 1940 napravil kip – glavo Prešerna iz žgane gline. Slikar France Mihelič (živel v Dolenjih Lazih) pa ga je upodobil Prešerna v tehniki lesorez leta 1944.
