Hrovača – Res številni ljubitelji fižola, ki redno prihajajo na največji dogodek v Hrovači, Fižolov dan, vedo, da ni pametno zamuditi. Ko domačini prinesejo fižolove jedi – letos jih je bilo več kot 50! -, je dobro biti med prvimi. Kajti nekaterih hitro zmanjka.
Tako je bilo tudi letos, ko se je vreme po deževnem poletju le premislilo in se je sonce to soboto pokazalo v vsem svojem sijaju. Hrovača, vas s približno 200 prebivalci, je tako največji poklon do nedavnega zelo zapostavljeni stročnici – fižolu ribničanu – izpeljala pričakovano vrhunsko: kot največjo kulinarično etnološko prireditev na območju od Ljubljane do Kolpe. Številni obiskovalci pa so to potrdili.
Glavni poudarek je seveda na jedeh iz fižola, med katerimi ne manjka tistih klasičnih, ki jih poznamo tudi iz domače kuhinje: od fižolove juhe do trojke, fižolove solate in pasulja. Vsako leto pa ponudijo tudi vrsto za Hrovačo značilnih fižolovih jedi, ki pa se jih gospodinje in gospodinjici ponavadi ne lotevamo: paprika, polnjena s fižolom, musaka s fižolom, fižolovi štruklji, fižolova lazanja …
In ne pozabimo na fižolovo torto, ki je že vsa leta nekakšna zvezda stalnica, ki privabi množice sladokuscev. Letos, ko so Fižolov dan pripravili 12. zapored, je Škrabčeva Andreja spekal 24 fižolovih tort, ker bi jih bilo 12 vsaj pol premalo. Lani jih je 20 izginilo, kot bi mignil!
Največji daleč naokoli
Fižolov dan pa ni le največja vsakoletna prireditev v Hrovači, je tudi največja kulinarično-etnološka prireditev na celotnem obmčju od Ljubljane do Kolpe. “Letos sodeluje 80 vaščanov, od tega je približno 15 otrojk“, pravi Maruša Prelesnik Zdešar iz Hrovače, ko gledava otroke, ki se med obiskovalci pridno motajo in odnašajo smeti, skrbijo za fižolov srečelov in podobno.
V Hrovači se začnejo o Fižolovem dnevu pogovarjati že kakšna dva meseca prej, “a se samo pogovarjamo“, razloži Maruša. Ta odlično namazani stroj, organiziran v Vaškem etnološkem turističnem društvu Hrovača, se požene v zadnjih dveh tednih. Takrat vaščani stopijo skupaj, si razdelijo naloge in pripravijo program.
Kajti poleg fižolovih jedi si je ta dan mogoče ogledati Škrabčevo domačijo, vodniki vas popeljejo naokoli, ne manjka pa tudi drugega zanimivega programa: od vaškega sejma z doma pridelano in izdelano ponudbo – od čebule, česna do medu in domače marmelade – do nastopa odličnega Radija Mlajku in dugih zanimivosti, zaradi katerih obisk hitro mine.
Samo fižola ribničana, ki mu je vse to posvečeno, ni v izobilju. Tudi če je bilo deževno vreme naklonjeno fižolu, letošnjega pridelka niso prodajali. “Je še na njivah ni bo zrel sredi ali konec septembra.” pravi domačinka Anica Petek, ki je agronomka po izobrazbi. A so zato obiskovalcem ponudili lansko zrnje.
Tako se je fižol ribničan, ki je ena od treh slovenskih avtohtonih sort fižola, poleg jeruzalemčana in savinjskega sivčka, s Fižolovim dnem vrnil med ljudi, saj ga sadijo že po vseh koncih Slovenije. “Ko mi z Gorenjskega pravijo, kako lepo uspeva pri njih, razmišljam, ali se je podnebje res tako spremenilo,” pravi Maruša Prelesnik Zdešar.
“Miss fižola” so polpeti, novosti pa: potica, pecivo in marmelada iz fižola
Fižol, ki mu zaradi odličnih zdravilnih lastnosti pravijo tudi superzelenjava, za druge pa je to zelenjava, ki jo ne samo vidiš in okušaš, ampak tudi slišiš, v Hrovači še ni rekel zadnje besede. Vsako leto namreč ponudijo novosti in letos je bil to izbor miss fižola. A za ta naslov ni bila izbrana najlepša kuharica fižola, ampak najboljša.
Fižolova marmelada, pecivo in potica so bili novosti, ki so popestrili kulinarično ponudbo 12. fižolovega dne v Hrovači, medtem ko so bili polpeti okronani za prvo “fižolovo mis”.
“Čeprav polpeti spadajo med cvrte jedi, ki jih danes zavračajo, pa zmagovalni polpeti vsebujejo fižol, kar daje jedi poseben okus. Prav tako pa je jed zelo enostavna, saj vsebuje samo fižol, jajca, peteršilj, sol in poper,” je svojo odločitev o zmagovalki tekmovanja za “mis fižola” komentirala strokovna žirija, ki ji je predsedovala prehranska strokovnjakinja Marija Merljak.
Še dodatna posebnost pa so bile tri nove jedi: fižolova potica, pecivo iz fižola in polente ter fižolova marmelada. To sta v kuhinji kuharskega mojstra pripravila Slavko Adamlje in sodelovka Jelka Dolžan, ki ni razkrila vseh podrobnosti recepta, a v njem so poleg fižola še hruške, čebula, kis in začimbe. Ta marmelada ni podobna kakšni marelčni marmeladi, pravi Jelka Dolžan: “In odlično se ujame s sirom.” Je pa, verjemite mi, res dobra.
Mazali so jo na koščke kruha, a jo je hitro zmanjkalo, tako kot drugih jedi. “Tako je ponavadi: vsega prehitro zmanjka.” pravi kuharski mojster Slavko Adamlje, ki je do sedaj manjkal samo na enem Fižolovem dnevu in ugotavlja, da je to velik praznik, tudi za domačine, ki tu delajo.
Nanje je ponosen še en domačin, Janez Škrabec, ki vidi Fižolov dan kot krono vsega dogajanja v Hrovači: “Srčnost in gostoljubje mojih sovaščanov, spoštljivost do dediščine in kreativni kulinarični zanos, inovativni prijemi pri “event menedžmentu” so odlike, ki ustvarjajo dodane vrednosti vsemu, kar Hrovača ponuja. Vsako leto z navdušenjem in ponosom uživam v tem pestrem in bogatem dogajanu. Bravo, moji Hrovačani.”
Vir: delo.si, Simona Fajfar in rtvslo.si, Kristjan Kozina