Zadnji dan v avgustu obeležuje natanko 110 let od rojstva našega znanega ribniškega rojaka Jožeta Petka. S svojimi fotografijami narejenimi, potem ko je septembra 1943 vstopil v partizanske vrste, se je vpisal med vojne fotografe. S svojim občutkom za kompozicijo so njegove fotografijo dobile posebno sporočilno vsebino in s tem se je kot avtor zapisal med svetovno znane vojne fotografe kot je bil Robert Capa, Žal se je njegova življenjska pot končala 3. januarja 1945 v Luški koči ob napadu nemških okupatorjev. Nikoli ne bo znano kateri posneti prizori, zajeti skozi objektiv njegovega fotoaparata na celuloidnem traku, so končali v plamenih koče.
Ob okrogli obletnici njegovega rojstva pa si postavljam vprašanje, ali se v domačem, rojstnem kraju tega fotografa, v Ribnici, zavedamo njegovega pomena in deleža v tako pomembnem obdobju slovenskega naroda. Da nam njegove fotografije iz partizanske borbe še po tolikih letih omogočajo dobiti vpogled v tedanje težke trenutke v narodno osvobodilnem boju slovenskega naroda v borbi proti okupatorju. Prikaz posameznih trenutkov na eni strani trpljenja in na drugi veselja, vzdušja prebivalcev ob srečanju s partizani, kulturne prireditve in borbe s sovražnikom v nemogočih vremenskih razmerah, najbolj pa ostanejo v spominu posnetki s pohoda XIV. divizije na Štajersko, katerega udeleženci so bili tudi iz naših krajev.
Naj samo spomnim, da je na ta dan, 31. avgusta, v Kopru bilo napovedano odprtje razstave Partizanski fotoreporterji v vojni, s posnetki iz zbirk Muzej novejše zgodovine Slovenije in Dolenjskega muzeja. Med njimi so tudi fotografije Jožeta Petka.
Po vojni je na njegovi rojstni hiši bila odkrita spominska plošča. Ta je ob rušenju hiše zaradi širjenja Ljubljanske ceste bila odstranjena in predana v muzej. Tu se je sled za njo izgubila in tako danes ni več verjetno, da se originalna plošča najde in na ustrezen način prestavi in predstavi na primernejšem mestu. Moralni dolg za postavitev replike obstaja, ker si je s svojim delom to zaslužil.
Z okroglo obletnico 5o let pa je zaznamovano tudi odprtje in začetek dela Petkove galerije leta 1972, ki je svoje mesto dobila v manjšem prostoru na levi strani takoj za vhodom v grad. Njegovo ustvarjanje na različnih področjih so upravičili poimenovanje galerijskega prostora po njem. Zanimiv razstavni prostor, uspešno delo voditeljev galerije je pritegnil in gostil številne razstave, s katerimi smo obiskovalci dobili vpogled v delo številnih razstavljavcev. Z odprtjem novih razstavnih prostorov v Miklovi hiši je Petkova galerija prenehala obstajati, z vrat je bil izbrisan napis Petkova galerija, ki se navkljub prekrivni barvi še vedno da razbrati. Ne vidim ovir, da se omenjenemu prostoru ne vrne ime Petkova galerija in da prostor zaživi s podobno vsebino dela kot je delovala do leta 1988,saj obstoječi galeriji predstavlja dopolnitev.
Že pred kar nekaj desetletji je ZB NOB Ribnica s svojimi sredstvi poskrbela in nabavila komplet črno/belih Petkovih fotografij večjega formata iz vojnega obdobja ter poskrbela za njihovo okvirjane. Te slike so bile razstavljene na več razstavah v Ribnici in zanimivi so vpisi obiskovalcev razstav v knjigo vtisov. Te slike, last združenja borcev, se trenutno nahajajo v arhivu ribniškega muzeja. Ugotavljam, da je bilo v tem času neizkoriščeno njihovo poslanstvo in možnost, da še živeči sokrajani udeleženci pohoda XIV. divizije ob ustrezni predstavitvi z živo besedo pokomentirajo posamezne posnetke in jih s tem nadgradijo. Teh udeležencev se je z leti, na žalost, precej zmanjšalo.
Po Jožetu Petku se je imenovala v Ribnici tudi šola s posebnim programom, ki je po reorganizaciji bila ukinjena.
Tako ostane samo še Ulica Jožeta Petka, ki povezuje Kolodvorsko ulico z Ulico Antona Majnika. Ta je edina otipljiva sled za Jožetom Petkom, ki si vsekakor zasluži, da se mu posveti večja pozornost za tisto kar je naredil, kot samo poimenovanje ulice.
Seveda pa ni edini v tem pozabljanju in brisanju pomembnih predstavnikov iz ribniške zgodovine, kot da se jih sramujemo. Medtem, ko drugi kraji iščejo znane osebe ali dogodke povezane z njihovim krajem, organizirajo prireditve in okoli teh zgradijo zgodbe, ki pritegnejo zainteresirane, se v Ribnici tega otepamo. V sprejeti Strategiji razvoja na temu področju, znane osebe iz ribniške zgodovine, nisem našel ničesar otipljivega. Kot da ljudje, ki so v svojem času in prostoru delovanja nekaj dosegli s svojim delom, za Ribnico niso pomembni, ne za kraj, ne za njene prebivalce, kaj šele za druge. In potem pišemo visokoleteče strategije, pozabljamo pa na osnove, zaradi katerih se bo nekdo odločil, da je kraj zanj zanimiv zaradi ljudi, ki tu živijo ali so živeli. Petek ni osamljen v tem procesu. Kako drugače si lahko razlagam, da se spregledajo pomembni ljudje in datumi kot je na primer Bojan Adamič, rojen 9. , avgusta 1912, da je odrinjen ali bolje rečeno pozabljen Jakob Petelin Gallus, ali pa morda Verij (Franc Ksaverij) Švajger (nekje imenovan tudi Švajgar), da ne omenjam Franje Bojc-Bidovec in še številne druge. In takih oseb s svojimi zgodbami je še kar nekaj. Kje v Ribnici lahko o njih in njihovem delu izvemo ali izvedo obiskovalci kaj več?
V Kopru je na njegov rojstni dan, 31. avgusta, bila v nekdanjem skladišču soli Liberta odprta razstava fotografij pod naslovom »Partizanski fotoreporterji v vojni«. Organizatorji razstave so Muzej novejše zgodovine Slovenije, Dolenjski muzej, Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper ter Mestna občina Koper. Datum razstave je bil namenoma izbran na obletnico Jožetovega rojstnega dne. Poleg sina Jožka Petek z družino so bili prisotni župan Kopra g.Aleš Bržan in v.d.predsednika ZB NOB Koper Vojko Vodopivec ter delegaciji SAOB (ZB) iz Hrvaške ter ANPI (ZB) iz Italije. Osrednja tema slavnostnih govornikov pa je bil naš Ribničan Jože Petek s svojimi fotografijami. Člani družine Petek so ob tej priložnosti muzeju predali njegove originalne filme, fotoaparat in osebne predmete.
Očitno je, da (nam?) manjka samozavesti in ambicioznosti, da bolj cenimo uspehe drugih in drugje kot naše domače. In namesto, da bi poudarjali take osebe iz naše zgodovine, se dogaja njihov počasni izbris iz zavesti in okolja v katerem so živeli in delali. S tem in takim načinom pa se ne morem strinjati. Vsak med nami kot osebe in institucije moramo poskrbeti po svojih močeh, da se to ne zgodi. To je naša moralna obveza za bodočnost.
Utrinki z otvoritve razstave partizanskih vojnih fotografov 31. avgusta 2022 v koprski galeriji Liberta.
Daniel DIVJAK
Jože Petek, slovenski partizan in vojni fotoreporter, * 31. avgust 1912, Ribnica, † 3. januar 1945, Luče.
Petek je končal srednjo gradbeno šolo. Ljubiteljsko se je poleg fotografiranja ukvarjal še s slikanjem in rezbarjenjem. V NOB je deloval na kulturnopropagandnem področju, najprej v 14. diviziji, nato pa v štabu 4. operativne cone, kjer je bil vodja fotosekcije.
Fotografija: Delegacija društva ZB NOB Ribnica smo na grob Jožeta Petka položili ikebano ter prižgali svečko in počastili ob 110 letnici rojstva počastili njegov spomin.
Foto:Daniel Divjak
