3.januarja 1945 je na pragu svobode pod streli nemških vojakov padel Jože Petek, fotoreporter XIV. divizije. Med številnimi fotoreporteji v NOB je z dokumentiranjem pohoda XIV. divizije na Štajersko v ekstremnih pogojih in tragičnih razsežnostih, ki v slovenskem odporniškem gibanju velja kot najhujša vojna preizkušnja našega odporniškega gibanja, dosegel vrh reporterske fotografije.
»Njegove fotografije govorijo o tihi usodi posameznika, ki se je odločil, da se bo za določen čas stopil s skupnostjo, zato da bo dosegel skupni cilj. Na fotografijah so poveličane vrednote, kot so tovarištvo, enakost, oblikovanje skupnosti duha s pomočjo kulture. S sočutnostjo, ki je temeljna prvina Petkovega dela, je Jože Petek na strani tihe ideologije človečnosti, ki jo, če že katero slavijo fotografski dokumenti.« je v uvodniku kataloga razstave»Jože Petek ,1912 Ribnica-1945 Lučka koča nad Lučami« v organizaciji Galerije Miklova hiša leta 2002 zapisala Nadja Zgonik.
Jože Petek, slovenski partizan in fotoreporter, * 31. avgust 1912, Ribnica, † 3. januar 1945, Luče
Rojen je bil 31. avgusta 1912 v Ribnici, kot tretji izmed osmih otrok v kmečki družini. Po končani osnovni in nato Meščanski šoli v Ribnici je svoje šolanje nadaljeval na arhitektonsko-gradbenem odseku Srednje tehniške šole v Ljubljani, ki jo je končal leta 1934. V letih 1934 in 1935 je vojaščino služil na Školi za rezervne oficire v Bileči in dobil čin podporočnika. Leta 1937 je, potem ko v domačem kraju ni dobil redne zaposlitve v svoji stroki, dobil redno zaposlitev v Mariboru. Začetek vojne je to prekinil in vrnil se je na svoj dom, kjer se je 2.junija 1941 poročil s svojim dekletom in 16.marca 1943 se jima je rodil sin Jožko. V tem času je do izraza prišla tudi njegova likovna ustvarjalnost, saj se je ukvarjal z rezbarstvom, slikarstvom v oljni tehniki, akvarelu in pastelu, glasbeno nadarjen je igral violino, violo, kitaro in harmoniko. S fotografijo se je začel ukvarjati že med šolanjem v Ribnici. Svoj prvi enostavni fotoaparat je, po pripovedovanju Jožeta Divjaka, naredil s pomočjo leče stare baterije in kot medlico uporabil ostanek razbitega mlečnega stekla iz stare pošte pri Češarku (do pred kratkim je bila tam pizzerija Harlekin). Svojo tehnično nadarjenost je dokazal tudi s popravilom starega kinoprojektorja in kasneje z izdelavo lastnega projektorja in z njim bližnjim prikazoval tudi kratke animirane filme, ki jih je sam ustvaril. Na podstrešju domače hiše si je uredil svojo temnico, v kateri je ustvarjal.
V septembru 1943 se je Jože Petek pridružil partizanskim enotam, ki so tedaj bile v Ribnici. S svojim fotografskim delovanjem je želel pomagati partizanskemu delovanju. Vsekakor je bil človek, ki je s svojim znanjem igranja harmonike, pevskimi sposobnostmi in glasbenim darom bil zelo primeren za delovanje v Kulturniški skupini XIV. divizije. Opremljen s fotoaparatom Kodak Retina in zalogo filmov, ki si jih je prekrbel pri ribniškem fotografu, je bil dodeljen Karlu Destovniku-Kajuhu. Že čez nekaj mesecev mu je komandant Mirko Bračič, ki je fotografsko beležil dogodke iz partizanskega bojevanje vse od začetka bojevanja, poklonil svoj fotaparat Leica, kateri je tedaj veljal za vrhunsko opremo fotoreporterjev.
 XIV. divizija, Prenos ranjenega tovariša. Na levi strani fotografije je verski refent Lampret. Fotografirano na Graški gori leta 1944. Avtor Jože Petek |  Kolona pripadnikov XIV. divizije na pohodu na Štajersko. |
Jože Petek, 1912 Ribnica – 1945 Lučka koča nad Lučami
Vse od prihoda v partizane do svoje smrti je Jože Petek s svojim aparatom fotografiral v vseh možnih razmerah. Natančno število njegovih posnetkov ni znano, saj se del njegovih posnetkov ni ohranil. Svojo vlogo fotoreporterja je vzel skrajno resno in je premišljeno izbiral prizore, ki jih je bilo potrebno dokumentirati. Poleg posnetkov navadnih borcev, članov Kulturniške skupine, vodilnih v partizanskih enotah, je lovil pomembne trenutke iz življenja in akcij XIV. divizije. Tako so nastali tudi najslovitejši posnetki s pohoda divizije na Štajersko. Nečloveške razmere, nizke temperature, visok sneg, otežena preskrba enote, nenehni napadi Nemcev, so spremljali enoto, ki je na začetku štela 1053 borcev. Predanost svojemu delu je premagala ozebline, temperaturo, pljučnico, vnetje rebrne mrene, slaba oprema, izredne nizke temperature, izčrpanost ga je gnala, da je naredil dober posnetek in nam zapustil izredne fotografije, katere se prav lahko primerjajo z vojnimi posnetki, ki jih je naredil znani fotoreporter Robert Capa. Na svojih fotografijah je Jože Petek pustil izredni osebni pečat prepoznavnosti .
Kako pa je v Ribnici obeleženo, da je Jože Petek Ribničan?
10.septembra 1961 je bila v Oničevi hiši organizirana prva samostojna galerijska predstavitev Petkovega opusa in hkrati na njegovi rojstni hiši odkrita spominski ploščo z napisom
V TEJ HIŠI SE JE RODIL
JOŽE PETEK
FOTOREPORTER SLAVNE XIV.DIVIZIJE
PADEL V BOJU Z NEMCI NA ŠTAJERSKEM
ZGODOVINI PA OHRANIL
EDINSTVENA PRIČEVANJA O VELIČINI
NAŠEGA NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA
Leta 1971 je ob urejanju cestišča bila hiša porušena, plošča je bila odstranjena, vendar se ne ve, kje se nahaja. Zato bi bilo prav, da se na drug način obudi spomin na pomembnega Ribničana.
Leta 1972 je bila organizirana naslednja samostojna razstava del Jožeta Petka ter nato leta 2002 v organizaciji galerije Miklova hiša razstava s spremljajočim katalogom, ki predstavlja Jožeta Petka tudi s posnetki iz ostalih obdobij.
V ribniškem gradu je, takoj za vhodom v grad, od leta 1973, ko je v njej avgusta istega leta gostovala razstava slovenske novinarske fotografije, delovala Petkova galerija vse do leta 1985, ko se je galerijska dejavnost preselila v Miklovo hišo. Galerija je glede na svojo majhnost in umestitev bila priljubljena med raszstavljalci in obiskovalci.
Danes imamo v Ribnici tudi ulico, ki se imenuje po Jožetu Petku. Prav tako se je v Ribnici po njem imenovala OŠ za učence s posebnimi potrebami, ki pa je po združitvi s podobno kočevsko šolo izgubila svoje ime.
Na koncu samo še to, kaj je leta 1948 v svoji knjigi Pot v fotografijo zapisal znani fotograf Karlo Kocjančič »Petkove fotografije so epopeja, dokument veličastne stvarnosti, ki ni samo blizu umetnosti, ampak je umetnost sama.«
Podatke zbral in zapisal:Daniel Divjak
Jože Petek, 1912 Ribnica-1945 Lučka koča nad Lučami, Galerija Miklova hiša, 2002
S štirinajsto divizijo, Jože Petek, Stane Škrabar, Založba Borec, 1961
Ribnica skozi stoletja, 1982
Wikipedia
Osebni arhiv
