»Ti poslovni rezultati so posledica tržne strategije, da izdelke prodajamo pod lastnima blagovnima znamkama Inles in Isarholz ter da z našimi izdelki vztrajamo v višjem cenovnem razredu,« je povedal Andrej Mate, direktor Inlesa.
V Inlesu so lani ustvarili 280.000 evrov čistega dobička, kar je nekoliko več od načrtovanega. Prihodkov pa so ustvarili pet odstotkov manj kot predlani, kar pa je, ugotavlja Mate, majhen padec še zlasti ob dejstvu, da je njihova proizvodnja vezana na gradbeno industrijo. Na tujih trgih, predvsem v Nemčiji, Avstriji, Švici, državah Beneluksa in v Ameriki, so dosegli enake rezultate kot leto pred tem, če ne celo bolje, saj se je prodaja najbolj znižala v Sloveniji. »Naša proizvodnja vhodnih vrat in oken je doma in v tujini vezana predvsem na individualne objekte in obnove, saj nismo bili pretirano dejavni pri stanovanjski gradnji za trg, kjer potrebujejo izdelke iz nižjega cenovnega razreda,« je povedal Mate.
Letos načrtujejo 300.000 evrov čistega dobička s tem, da obstaja tudi možnost, da načrte presežejo, pravi Mate, ki še dodaja, da kriza v gradbeništvu še zdaleč ni minila. V podjetju, kjer imajo 480 zaposlenih, letos načrtujejo 25 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 80 odstotkov v izvozu. Bruto dodano vrednost na zaposlenega so v letu dni povišali za pet odstotkov in je lani znašala 23.000 evrov, kar je nad lesno branžo v Sloveniji. V zadnjih desetih letih pa so z dvigom produktivnosti in premiki izdelkov v višje cenovne razrede dodano vrednost na zaposlenega povišali za kar 40 odstotkov.
Mate je povedal, da je bil med zadnjimi pomembnejšimi dogodki v tem podjetju podpis pogodbe s finskim koncernom Honka: »Po pol leta preizkušanja so izbrali Inles za dobavitelja stavbnega pohištva za njihove energetsko učinkovite lesene hiše, kar za nas pomeni, da bomo morali povečati zmogljivosti proizvodnje lesenih oken in vrat, ki so za kupce čedalje zanimivejša.« Obenem pa direktor največjega podjetja na kočevsko-ribniškem območju še dodaja, da tudi če je njihovo podjetje v teh kriznih časih uspešno, država ni naredila vsega, kar bi morala, saj se kopiči državni dolg in se slabša konkurenčna sposobnost gospodarstva. Slovensko gospodarstvo pa bi potrebovalo enake oziroma vsaj primerljive pogoje z drugimi državami.
Vir: delo.si, Simona Fajfar