Legendarna partizanska zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec, naša rojakinja po kateri se imenuje partizanska bolnišnica Franja je bila rojena 26.11.1913 v Nemški vasi pri Ribnici in umrla 26.11.1985 v Ljubljani.
dr. Franja Bojc Bidovec, fotografija iz knjige Ni neskončnih poti, pisma sinu
Obdobje druge svetovne vojne je bilo eno najtežjih v zgodovini človeštva. V boju proti fašizmu in nacizmu so se, tako kot drugi, borili tudi Slovenci. Posebnost odporniškega gibanja je bila gradnja skritih, težko dostopnih partizanskih bolnišnic, v katerih so se zdravili ranjeni vojaki. Ena takih je bila Partizanska bolnica Franja, ki so jo po predlogu dr. Viktorja Volčjaka začeli graditi novembra leta 1943 v naravni votlini v strmi grapi, podobni kanjonu. V njej so se v času druge svetovne vojne zdravili najtežji partizanski ranjenci 9. korpusa. Svoje ime je dobila po zdravnici in upravnici dr. Franji Bojc Bidovec, ki je v partizansko bolnišnico prišla 2. januarja 1944 in v njej ostala do konca vojne 5. maja 1945. Že kmalu po prihodu je dr. Franja postala upravnica bolnišnice.
Franja Bojc se je rodila 26. novembra 1913 v Nemški vasi pri Ribnici kot tretja izmed sedmih otrok. Po končani osnovni in meščanski šoli se je vpisala na gimnazijo v Ljubljano, kjer so jo kmalu izključili iz internata, saj je prepisovala pri šolski nalogi iz verouka. Ker je bilo bivanje izven internata drago, si je del denarja morala prislužiti tudi sama; v svojem prostem času si je tako pomagala z inštrukcijami bogatih otrok. Leta 1933 se je po končani maturi vpisala na študij medicine. Ker Ljubljana pred drugo svetovno vojno ni imela popolne medicinske fakultete, je Franja svoj študij nadaljevala kratek čas v Beogradu, nato pa še v Zagrebu. Leta 1939 je dosegla doktorski naziv. Svojo prvo zaposlitev je sprejela v Bohinjski Bistrici.
Ob začetku druge svetovne vojne na Slovenskem se je Franja Bojc z Gorenjske umaknila v Ribnico in tam odprla zasebno ordinacijo. Povezala se je z Osvobodilno fronto (OF) in odporništvom ter tako za potrebe partizanske vojske iz Ljubljane v Ribnico prenašala sanitetni material, ilegalni tisk in druga obvestila za aktiviste. Zaradi ovadb je bila do leta 1943 kar trikrat aretirana, a na srečo brez hujših posledic. Dvakrat so jo izpustili zaradi pomanjkanja dokazov, tretjič jo je rešila kapitulacija Italije. Septembra 1943 je sledila nemška ofenziva na Ribnico. Takrat se je dr. Franja Bojc skupaj z partizanskimi ranjenci umaknila na Travno goro. Tam je doživela prvo kalvarijo: bolnišnica je bila napadena, del osebja in ranjencev je bil pobit, del pa jih je sovražnik zajel. Med sojenjem se je Franja skupaj s soobtoženimi sklicevala na zdravniško etiko, ki zavezuje zdravnike k pomoči vsem ljudem.
Po srečni vrnitvi se je Franja pridružila partizanom na Primorskem, kjer je bila dodeljena v novoustanovljeno bolnišnico v bližini Cerknega. Tu je bilo njeno življenje vse prej kot lahko. Tudi sama je po vojni zapisala: »Ranjenci so bili vseh vrst, kakor so različni ljudje povsod po svetu:potrpežljivi in nergavi, veseljaki in čemerneži, prijetni in neprijetni…«. In vsem je pomagala po najboljših močeh. Kot upravnica bolnišnice je morala skrbeti še za vodenje seznama bolnikov, odrejati nove naloge članom osebja, določiti hišni red, strogo paziti na higieno, nabavljati sanitetni material, pošiljati poročila o številčnem stanju bolnikov, priskrbeti hrano in potrebno opremo ipd. Njena skrb je bil tudi načrt za umik ranjencev v primeru napada sovražnika.
Bolnišnica Franja se je dvakrat znašla pred nevarnostjo, da jo odkrije sovražnik. Prvič, 20. aprila 1944, ko so jo nemški vojaki obkolili in obstreljevali. Ponoči so ranjence evakuirali, a do končnega spopada ni prišlo. Takrat so bolnišnico navidezno požgali in zapustili, v resnici pa se je delo v njej nadaljevalo s sprejemanjem novih in novih ranjencev. Drugi napad se je dogodil v marcu 1945. Takrat so nemški vojaki napadli z minami in zažigalnimi naboji. Bolnica je tudi takrat ostala nepoškodovana, čeprav je celotno sotesko zajel ogenj. Dr. Franja Bojc Bidovec je bolnico zapustila 5. maja 1945, ko so jo ob osvoboditvi Primorske zapustili še zadnji ranjenci.
Spominska plošča Franji Bojc-Bidovec, Nemška vas pri Ribnici
Dr. Franja Bojc Bidovec je svoje delo nadaljevala v vojaških bolnišnicah v Gorici, Trstu in Ljubljani do leta 1946. Takrat je začela specializacijo iz ginekologije in porodništva ter se skupaj z možem in otrokoma preselila v Beograd. Postala je asistentka primarij na ginekološki kliniki v Beogradu ter nekaj časa vodja operativnega in porodniškega oddelka. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1968 je vodila ginekološki oddelek Vojne bolnišnice in se upokojila leta 1973. Objavila je vrsto strokovnih del v jugoslovanskih in tujih revijah, ter svoje spomine. Umrla je 26 novembra 1985 v Ljubljani. Od leta 1982 pa do danes prirejajo zahteven kolesarski maraton Franja, ki je poimenovan po bolnici in zdravnici Franji.
Partizanska bolnišnica Franja je kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je na Poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCU in nosi Znak evropske dediščine. Ostaja simbol mednarodnega povezovanja in odpora, predvsem pa dragocen pomnik humanosti, solidarnosti, plemenitosti in tovarištva, katerega velik del je bila tudi naša rojakinja dr. Franja Bojc Bidovec.
Da bi bolje spoznali ženo, ki je dala ime partizanski bolnišnici, kakšna je bila doktorica Franja priporočam v branje knjigo: dr. Franja Bojc Bidovec – Ni neskončnih poti, pisma sinu.
podatke zbral in zapisal: Peter Lesar
Viri:
- Dr. Franja Bojc Bidovec – Ni neskončnih poti, pisma sinu, 1984, Založba Borec,
- Partizanska bolnišnica »Franja«, Mestni muzej Idrija, 1983,
- Slovensko knjižnično – muzejski kviz, MKL, Pionirski-center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Ljubljana
