Kdaj: sreda, 7. april 2010 ob 19h
Kje: Miklova hiša, Ribnica
Info: www.miklovahisa.si , T: 01/8350-374
Vabimo vas na srečanje s petimi švedskimi avtorji -pesniki in prozaisti
ter slovensko pesnico Lucijo Stupica, ki bo
v sredo, 7. aprila 2010, ob 19. uri
v Miklovi hiši (Škrabčev trg 21) v Ribnici.
Z gosti –
Andrzejem Tichym, Matsom Kolmisoppijem, Pärom Thömom,
Ido Börjel, Josefine Adolfsson in Lucijo Stupica
se bo pogovarjala Tina Košir.
Z vas bomo pripravili tudi knjižico s prevodnimi odlomki del gostujočih avtorjev, pogovor bo potekal v angleščini s slovenskim prevodom.
Andrzej Tichy, rojen leta 1978 v Pragi, se je v švedski Malmöo preselil že v zgodnjih otroških letih. Debitiral je leta 2005 z romanom »Sex liter luft« (Six litres of air), za katerega je dobil nagrado za najboljši prvenec leta. Njegov drugi roman »Fält« (Field) je izšel leta 2008 in bil nominiran za najboljšo knjigo leta na območju nordijskih držav. »Fält« je bil preveden v kurdščino.
Mats Kolmisoppi, rojen leta 1976, je odraščal tako na Švedskem kot na Norveškem. Njegova prva knjiga »Jag menar nu« (I mean now) je zbirka kratkih zgodb, ki je izšla leta 2001 in bila nominirana za prvenec leta. Za drugo knjigo, roman »Ryttlarna« (The hovers), je prejel literarno nagrado največjega švedskega časopisa Aftonbladet. Njegova zadnja knjiga, sugestivni roman »Bryssel« (Brussels), je izšla leta 2008. Kolmisoppi je tudi literarni kritik.
Pär Thöm (1977) je znan ne le kot pisatelj, ampak tudi kot avtor zvočnih in vizualnih performansov. Njegov konceptualni literarni slog ima korenine v eksperimentalni literaturi 60-ih in Fluxusu. Omenja se ga kot »trenutno najpomembnejšega švedskega avtorja«. Za svoje najpomembnejše orodje pri pisanju navaja Google. Thöm je do sedaj izdal sedem knjig in tudi nekaj avdioknjig.
Iz pesmi Človek, ki preučuje čas:
Ura gre k uri. Dnevi k dnevom. Meseci k mesecem. Leta k letom. Zamaški šampanjcev letijo v strop. Metode proizvodnje se še najprej izboljšujejo. Moj pogled je vedno bolj učinkovit. Učim se obrti in postajam profesionalec z več kot le nazivom.
Ida Börjel (1975) je izdala svojo prvo zbirko poezije »Sond« (Probe) leta 2004 in zanjo tudi prejela nagrado za prvenec leta. Od takrat je izdala še dve zbirki, in sicer »Skäneradio« (Scandiaradio, 2006) in »Konsumentköplagen: juris lyrik« (The Consumers Law: juris poetry, 2008), v kateri raziskuje obstajajoč jezik v obdajajoči ga družbi. Börielova ima status ene najpomembnejših švedskih pesnic zadnjega desetletja. Nastopala je na festivalih poezije na Danskem, Norveškem, Islandiji, v Belorusiji, Franciji, Kanadi in tudi v slovenski Medani.
Josefine Adolfsson (1973) je diplomirala na Fakulteti za film, radio, televizijo in gledališče v Stockholmu. Delala je kot producentka na radiu; leta 2001 je dobila nagrado Prix Europa za dokumentarni film »Titta inte pa mig sa där« (Don’t look at me like that). Prva knjiga ”Karnulf was here” (2004) je surova zgodba o otroštvu, napisana v dokumentarni maniri. Njen drugi roman ”Farlighetslagen” (The Riskiness-Law) je izšel leta 2009 in je dialogizirana zgodba o dveh popotovanjih na Kubo in o tem, kako je tam turizem zamenjal podporo Sovjetske zveze, obenem pa tudi o osebnem napredku glavnega junaka.
Lucija Stupica je do sedaj napisala tri knjige. Za prvo pesniško zbirko Čelo na soncu je prejela dve nagradi, nagrado za najboljši knjižni prvenec in Zlato ptico, tako prvenec kot druga zbirka Vetrolov pa sta bila prevedena v številne tuje jezike. Otok, mesto in drugi (Beletrina, 2008) je logično nadaljevanje prejšnjih dveh zbirk, ki jih tematsko in pomensko nadgrajuje.
