Gradovi večinoma stojijo na vrhovih gričev in hribov, pa tudi v drugih posebej lepih in slikovitih krajih. Nekoč so obvladovali pokrajino in služili tudi kot zavetje pred turškimi vpadi. Danes živijo svoja nova življenja turističnih znamenitosti (grad Ribnica – Reiffniz), nekateri pa so v ruševinah (dvor, graščina Breg pri Ribnici – Willingrain, grad Orttenegg, dvorec Koslerjeva graščina Ortnek, grad Otenštajn – Ottenstain).
grad na Bregu – Willingrain
Njihovih nekdanjih prebivalcev seveda že dolgo ni več, a o marsikaterem še pričajo muzejske zbirke, ki poleg zgodovine samih gradov predstavljajo tudi kulturno dediščino širšega območja. Na zgodovino gradov, njihovih prebivalcev in na nekdanje načine življenja danes spominjajo tudi srednjeveški sejmi, viteške igre in druge turistične prireditve.
Gradove na Slovenskem je v svoji Slavi vojvodine Kranjske (1689) prvi temeljito in izčrpno popisal znameniti slovenski polihistor in znanstvenik Janez Vajkard Valvasor.
grad Ortnek, Orttenegg
Ob utrjenih gradovih so bile v visokem in poznem srednjem veku na celotnem sedanjem slovenskem ozemlju pogoste tudi manjše neutrjene fevdalne rezidence, ki se označujejo s terminom dvor. Dvori so bili središča manjših zemljiških posesti in prebivališča najnižjega plemstva. Pogosto so imeli obliko nižjih stolpov. Iz te oblikovne značilnosti izhaja termin stolpasti dvor. Dvori se v srednjeveških pisnih virih zaradi majhnega pomena omenjajo precej manj pogosto od večjih utrjenih gradov. Že v 15. in 16. stoletju so mnoge dvore opustili. Tiste, ki so ostali, so v novem veku prezidali in povečali. V neokrnjeni obliki se na Slovenskem ni ohranila nobena tovrstna srednjeveška stavba.
Tudi ribniška dolina je imela kar nekaj dvorov po okoliških vaseh.
Breže pri Ribnici (Friesach), dvor
V letu 1220 prvič omenjeni vasi Breže – apud Vreisach, kjer so takrat gospodje iz Loža prejeli v zastavo tri kmetije, naletimo v 15. stoletju na ortenburški dvor, ki ga je posedoval Nikolaj iz Sajevca. Neki drugi ortenburški dvor v Brežah je leta 1436 opuščen ležal “na hribu ob bukovem gozdu.” V listini so nevedene tudi njegove meje.
Bukovica pri Ribnici (Bukowitz), dvor
V vasi Bukovica – Puchholcz je leta 1436 izpričan dvor, ki ga je prejel v zajem Jurij Čušperški.
Dane pri Ribnici (Danne), dvor
Jurij iz Dan je leta 1436 dobil od grofov Celjskih v zajem dvor v Danah – in Podem, na katerem je takrat prebival. K posesti so sodile štiri kmetije.
Goriča vas pri Ribnici (Weikersdorf), dvor
Leta 1340 so gospodje Turjaški prodali Seibotu iz Sajevca in njegovemu bratu Tristanu svoj “dvor v Ribnici, ki leži pri Goriči vasi.” Dvoru sta pripadali dve kmetiji, mlin ob Bistrici s kmetijo v tamkajšnjem sadovnjaku in druga posest. Leta 1436 je grof Friderik Celjski podelil eno kmetijo v vasi svojemu nečaku Viljemu iz Šentomperge za zvesto službo kot konjenik z oklepom. Dvor Goriča vas je potemtakem obstajal vsaj sto let.
Nemška vas pri Ribnici (Deutschdorf), dvor
V vasi, ki so jo v srednjem veku poselili bavarski kolonisti, se leta 1422 omenja dvor. Grof Herman Celjski ga je takrat podelil Frideriku Ravberju, leta 1436 ga je prejel Friderik iz Brega, nekaj pozneje domačin Viljem in naposled leta 1444 Hans, sin Friderika Ravberja.
Sajevec pri Ribnici (Rusbach), dvor
Od tu izvira po naselju imenovani rod vitezov Sajevec – von Ruozpach. Leta 1332 se omenjata brata Seibot in Tristan kot pečatnika neke listine – Tristanov pečat je leta 1367 odtisnjen v rdečem vosku in kaže grb z drevesom na trihribu. Dvor je Nikolaj Sajevski leta 1405 s privolenjem svojega fevdnega gospoda Friderika Ortenburškega nakazal ob poroki svoji ženi Elizabeti Šumberški za jutrnjo. Leta 1417 ste ga kot hoff ze Ruspach prejela v dar Viljem in Tristan iz Šentomperge pri Smledniku, ki ga je Viljemu pozneje, ker mu je kot oklepnik zvesto služil, podelil tudi Friderik Celjski. Cesar Friderik III., dedič grofov Celjskih, je leta 1466 podelil ribniškemu oskrbniku Andreju Lambergu poleg drugega kar dva dvora v Sajevcu z desetino in vsemi pritiklinami.
Velike Poljane pri Ribnici (Grosspoland), dvor
Leta 1343 srečamo v Poljanah viteza Ernesta – von Polan, kar nakazuje obstoj ortenburškega dvora v vasi.
Slikovnega gradiva omenjenih dvorov ni na razpolago, so pa na voljo ribniški gradovi po bakrorezu Valvasorja.
podatke zbral in zapisal
Peter Lesar, zbiratelj razglednic Ribniške doline
030 996 225, peter.lesar1@gmail.com
vir: Ivan Stopar, Med Igom, Ribnico in Kočevjem gradovi in dvorci
