Sodražica – Rane, ki so jih učencu sedmega razreda osnovne šole iz Sodražice pred dvema mesecema zadali kremplji medvedke, se bodo zacelile, strah pa bo ostal. Starši želijo, da država poskrbi za varnost v okolici hiš.
Od nepozabnega novembrskega četrtkovega večera, ko je medvedka z mladičema v temi napadla Urbana, učenca sedmega razreda osnovne šole iz Sodražice, sta minila dva meseca. Mali heroj iz slab kilometer oddaljenega Zamostca lepo okreva, še vedno pa podoživlja travmatične trenutke, ki so se mu vlekli v nedogled.
Iz oči v oči z medvedko
Tistega poznega popoldneva se je tako kot vsak četrtek vračal z nogometnega treninga. Poslovil se je od prijateljev in jo po osvetljenem pločniku s torbo na hrbtu peš mahnil do konca naselja Sodražica in zavil na poljsko pot ob potoku Bistrica. Do doma ga je ločilo približno 500 metrov, prve hiše so bile oddaljene le kakih 200 metrov, ko je pred sabo na cesti uzrl črno gmoto. Sprva je mislil, da je velik pes, kmalu pa ga je pošteno streslo. Iz oči v oči sta si zrla z medvedko, ki je ležala na poti, ob njej pa sta bila mladiča.
»Urban se je obrnil in stekel, kolikor so ga nesle noge, da bi ubežal zveri, ki je sopihala za njim. Med tekom se je spotaknil in padel, v tistem pa ga je zverina že dohitela, a mu je vendarle še uspelo, da si je zaščitil glavo z rokama, preden je medvedja mati zasadila zobe v njegovo desno roko. Z drugo roko jo je začel tolči po gobcu. Po nekaj sekundah je na srečo odnehala, najbrž zato, da bi poiskala mladiča v temi,« se je pričevanje za vselej vrezalo v dušo mame Ines.
Avtor: Milan Glavonjić
