Slovenija

Prvi mecen leta v kulturi je po izboru Časnika Finance postal podjetnik Janez Škrabec

Janez Škrabec, mecen leta 2010 v kulturi

Peter Frankl in Janez Škrabec na podelitvi

Bled– V Časniku Finance so letos pričeli z akcijo Mecen leta, s katerim skušajo poiskati gospodarstvenike, ki jim ni vseeno za slovensko kulturo in slovenske umetnike, in ki poskušajo z mecenstvom pomagati kulturnim ustvarjalcem doma in v tujini. Strokovna komisija je za prvega mecena leta v kulturi izbrala Janeza Škrabca.

Med dvema, Edvardom Svetlikom, predsednikom uprave podjetja Hidria , in Janezom Škrabcem, direktorjem podjetja Riko , je strokovna komisija za prvega mecena leta v kulturi Časnika Finance izbrala – Janeza Škrabca.

Strokovna komisija Časnika Finance, ki so jo sestavljali Maja Hawlina, Mitja Čander, Jani Virk, Simon Kardum in Tatjana Pogačnik, je v obrazložitvi med drugim zapisala, da je »zanj značilno stalno vlaganje v raznolike kulturne projekte in da se za vse njegove poteze zdi, da so zelo premišljene. Njegovi vložki v kulturo so fascinantni, izjemen je tudi njegov doprinos k razvoju svojega rojstnega kraja. V kulturi in humanistiki vidi poseben smisel, saj sta nujno potrebni v današnji družbi«.

Priznanje in kipec Dragice Čadež je Janezu Škrabcu podelil Peter Frankl, direktor in odgovorni urednik Časnika Finance.

Pogovor z Janezom Škracem

Kako sprejemate to priznanje?

Zelo sem ponosen nanj. Njegove vrednosti ne vidim toliko v priznanju za preteklo delo, kot jo vidim v spodbudi in zavezi za naprej. Moram pohvaliti pobudo Financ, da z opozarjanjem na pokroviteljske prakse in mecenske filozofije popularizirajo in še dodatno vrednotijo to pomembno odgovornost do kulture.

Kaj je vaša definicija mecenstva, kako ločite med mecenstvom in donatorstvom?

Zame mecenstvo zajema vse tiste prakse in postopke, ki so usmerjeni v omogočanje, podpiranje in spodbujanje kulture (pa tudi znanosti, športa). Mecenstvo je zame pristop, program, filozofija, donatorstvo pa ena izmed pravno-formalnih oblik pomoči.

Kateri projekti, ki jih finančno podpirate, so vaši najljubši?

Ustanova patra Stanislava Škrabca . Po sedmih letih delovanja se je izoblikovala v pomembno platformo podpore in popularizacije slovenskega jezika in v sistem, ki ni odvisen le od mene kot soustanovitelja in podpornika, temveč vključuje večji krog simpatizerjev, strokovnjakov, podpornikov ter išče nove oblike preživetja.

Ali pri nas sploh obstajajo meceni v pravem pomenu besede?

Naslednike Gaiusa Mecenasa, Lorenca di Medici, Žige Zoisa in drugih tradicionalnih mecenov moramo danes iskati tudi med uspešnimi poslovneži in podjetniki, ki donatorsko, sponzorsko ali z osebnim pokroviteljstvom podpirajo izbrane kulturne projekte in umetnike ter pri tem spoštujejo in ščitijo njihovo avtonomnost. Teh pri nas ni malo.

Koga od mecenov ali močnih donatorjev pri nas cenite in na koga bi opozorili v tujini?

Naj izpostavim Mira Senico. World Press Photo , ki ga osebno podpira, je le eden od številnih kulturnih projektov, ki jim stoji ob strani. Fundacija Parus, ki jo je ustanovil in mojstrsko ukrojil, je izjemen primer pokroviteljstva, ki presega pojem pomoči in podpore. Uresničuje se kot spodbuda, priložnost za razvoj, bogati s perspektivami, zavezuje k poslanstvu v prihodnost.

Je nesmisel, če kot mecen poveste, koliko denarja namenjate za kulturo?

Številna moja mecenska dejanja niso bila zapisana, tudi ne arhivirana, zato bi težko dal realno oceno. Ja, skoraj je nesmiselno, saj se vrednost mecenskih dejanj ne meri samo z višino finančnih vložkov. Kakšen je slovenski kulturni utrip; kako močni smo v kulturi kot narod?Naš kulturni utrip je živahen, mednarodno odmeven in referenčen na vseh področjih. Slovenski prispevek k evropski kulturi je veliko večji in pomembnejši kot naš prispevek po številu ljudi v evropski populaciji. Na to smo lahko zelo ponosni, a nas to ne sme navdajati z nevarnim občutkom samozadostnosti.

Se naši gospodarstveniki, ki pomagajo kulturi, za to odločijo zaradi prestiža ali da bi pomagali naši kulturi in umetnikom?

Vsi tisti, ki podpiramo kulturne projekte, se zavedamo, da so vse oblike kulture duhovni, emocionalni, intelektualni prestiž. Podpiramo pa jih zato, ker želimo vzdrževati in negovati ta prestiž. Spodbujamo, ker občudujemo in spoštujemo.

Vir: finance.si

Komentiraj