Riko bo za 46,9 milijona evrov obnovil železniško progo Podnart – Lesce Bled

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je v Otočah Janezu Škrabcu, šefu Rika, povedal, da ne pričakuje nobenih aneksov. Riko bo za 46,9 milijona evrov obnovil železniško progo Podnart–Lesce Bled. Tako bodo po njej lahko vozili malce težji vlaki, hitrost bo večja za približno 15 kilometrov na uro.

V družbi Riko Janeza Škrabca bodo prihodnje leto s posli za železnice ustvarili okoli 40 odstotkov vseh prihodkov. 9.11.2020 so skupaj z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem in direktorico DRSI Ljiljano Herga v Otočah uradno zaznamovali začetek gradbenih del na njihovem letošnjem največjem poslu na železnicah. Gre za obnovo 150 let stare gorenjske proge na odseku Podnart–Lesce Bled. So tudi partner pri obnovi odseka Kranj–Podnart. Prenova obeh je vredna 96 milijonov evrov. Rikov največji posel na železnicah se začenja prihodnje leto z obnovo vozlišča Pragersko. Na dovoljenje ARSO je tu investitor DRSI čakal tri leta, zdaj soglasje ni več potrebno in dela se bodo končno začela.

Janez Škrabec ob začetku del na gorenjski progi: »Bogato inženirinško znanje, reference ter pregledi nad dobavitelji tehnološke opreme nam odpirajo priložnosti v železniški infrastrukturi, ki doživlja procese modernizacije tako doma kot na trgih, kjer smo v Riku tradicionalno prisotni. Na železniški progi Podnart–Lesce Bled smo pravkar začeli dela. Prepričan sem, da bo po končanju pomembna referenca, ki nam bo čvrstila pozicije tudi vnaprej.«

Podnart–Lesce Bled 46,9 milijona evrov

Riko prenavlja odsek Podnart–Lesce Bled v dolžini dobrih deset kilometrov. Celoten posel je vreden 46,9 milijona evrov, letos bodo prejeli prvih osem milijonov evrov. Del prenove bo izveden v času zapore Karavank, dela bodo končana do julija 2022. »Aneksov ne pričakujem,« je povedal minister.

Zamenjali bodo ustroj proge, tire, uredili odvodnjavanje, obnovili perone na postajah Otoče, Globoko in Radovljica, sanirali predora Globoko in Radovljica, obnovili podporne in oporne zidove, uredili nivojske prehode povezovalnih cest in zunajnivojskih križanj na območju Podnarta, Zaloš, Vrbe in Žirovnice, postavili protihrupne ograje …

Dela bodo izvedli v sodelovanju s podjetji Kolektor Koling, SŽ ŽGP Ljubljana, Tegrad, Iskra, Obrt-oprema, Mensel in drugimi.

Vozlišče Pragersko 63,2 milijona evrov

Ocenjena vrednost nadgradnje vozlišča Pragersko je bila 89 milijonov evrov, Riko pa bo v konzorciju z ruskim RŽDI dela opravil za 63,2 milijona evrov. Čeprav je bila pogodba podpisana lani poleti, se gradnja ni začela, ker ni bilo okoljevarstvenega soglasja. DRSI je vložil zahtevek na agencijo za okolje maja 2017, na ARSO so zahtevali vedno nove analize, čeprav gre zgolj za nadgradnjo zdajšnje proge. No, zdaj se vendarle premika. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec: »Nova zakonodaja omogoča, da okoljevarstveno soglasje za prenovo vozlišča Pragersko ni potrebno. Pričakujem, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno do konca leta.«

V tem primeru bodo v Riku dela začeli januarja prihodnje leto. Rok izvedbe projekta je 25 mesecev od uvedbe v delo, to pa bo v osmih dneh po pridobitvi gradbenega dovoljenja, je povedal Uroš Gaber iz družbe Riko.

Na Pragerskem bodo izboljšali tehnične in tehnološke parametre postaje in vozlišča. Po progi bodo lahko vozili vlaki nosilnosti 22,5 tone na os, zdaj je kategorizacija 2,5 tone nižja. Urejena bodo zunajnivojska križanja cest z železnico ter zunajnivojski dostop na perone ter zagotovljeno priključevanje na modernizirano železniško progo Pragersko–Ormož–Hodoš.

V Riku bodo skupaj z drugimi slovenskimi podjetji pa tudi tujimi partnerji nadgradili železniško postajo Pragersko, tire in tirne naprave, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave (SVTK) ter vozne mreže. Zgradili bodo dva perona, uredili dostop nanju (podhod s stopniščem in dvigalom), zgradili nov cestni podvoz skozi Pragersko ter ob postaji zgradili dve parkirišči ter postavili protihrupne ograje.

Cilj: iz Kranja v Ljubljano na 15 minut

DRSI je želel šestmesečno zaprtje železniškega predora Karavanke, ki ga obnavljajo in bo spet odprt junija, izkoristiti še za prenovo dela gorenjske proge. Ta je bila celovito prenovljena pred 40 leti in bo tudi po sedanji 96 milijonov vredni prenovi še vedno samo enotirna. Kot je pojasnil minister, pa bo z nadgradnjo omogočena vožnja težjim vlakom, povečana bo varnost, za okoli 15 kilometrov na uro se bodo zvišale hitrosti vlakov.

»Na ministrstvu želimo krepiti železniški promet na Slovenskem zaradi trajnostne mobilnosti in zavedanja, kako pomembno je to za slovensko gospodarstvo, tudi za Luko Koper,« je dejal Vrtovec. Prepričan je, da bodo tudi ljudje bolj množično uporabljali železniški promet, če bo ta hitrejši in učinkovitejši. Zato je železniško infrastrukturo in vlake treba posodobiti.

Na gorenjski progi je kritičen tudi odsek Ljubljana–Kranj, ker ni izogibališč. »Želimo si, da bi vsaj od Kranja do Ljubljane lahko vlaki čim prej vozili na 15 minut, zato pa mora ta proga postati dvotirna,« je povedal minister.

V Belorusiji rekonstrukcija napajalne postaje za vlake

V Riku so spomladi podpisali pogodbo za rekonstrukcijo elektronapajalne postaje Minsk Severnyj, ki bo oskrbovala napajanje električnih vlakov za beloruske železnice. Bogate reference z izgradnjo ali rekonstrukcijo linije transformatorskih postaj za belorusko prestolnico ter konkurenčna ponudba jim je omogočila vstop še na področje beloruske železniške infrastrukture, prvo sodelovanje pa jim obeta, da bodo pridobili še nove posle. Trenutno poteka projektiranje rekonstrukcije napajalne postaje. Gre za večmilijonski posel, natančne vrednosti v Riku ne razkrivajo.

V Ukrajini delajo za podzemno železnico

Riko pri modernizaciji železniške infrastrukture sodeluje tudi v Ukrajini. V Kijevu za postaje podzemne železnice dobavljajo sodobno opremo in avtomatske vrtljive križe za 23 postaj podzemne železnice ukrajinske prestolnice.

Vir: finance.si, Mateja Bertoncelj