Ribnica – V dobri uri se je v središču dežele suhe robe včeraj, 5.3.2011 odvrtel letošnji pust v Ribnici. Skupaj sta ga pripravili Pustno društvo Goriča vas in Turistično društvo Ribnica.
Lepo vreme in mikavnost Ribnice, ki slovi kot pokrajina vselej duhovitih in veselih ljudi, je na današnji dogodek privabila 25 različnih društev, med katerimi je bilo seveda največ ribniških. Slednjim so v goste prišle maske iz hrvaškega Prezida, Vira pri Domžalah, za »poslastico« pa so plesne vragolije v pustni različici prikazala dekleta iz Bosanske Gradišče (BiH).
Skupaj več kot 600 jih je v svoj program vpelo tudi nekatere aktualne dogodke. Tako so oznanili sporazum Obama-Pahor o premestitvi zapornikov iz Guantanama nekam na Dolenjsko, drugi so se sprehodili v družbi Zidarja in crknulega SCT-ja, fantje iz Lipovca so smučali na suhem, najštevilčnejša pa je bila skupina Indijancev iz Goriče vasi.
Tudi tokrat ni manjkal burovž, značilna ribniška pustna maska, ki je korakala na začetku sprevoda, za njim sta nastopila moška s korbači, ki preganjata zimo, povorko pa so popestrili tudi malčki iz vrtca , mažoretke, godba na pihala.
ZVOK
Predsednik Pustnega društva Goriča vas Cveto Marinšek
O uspelem sprevodu pustnih mask oz. karnevalu
Letos je bila kočevska mačkerada isti dan in ob isti uri, kot karneval v Ribnici
VIDEO
Kratek opis skupin
1. ZASTAVONOŠA
Na čelu vsake parade mora biti zastava, ki naznanja četo za njo. Zastavonoša je vitez.
2. BUROVŽ (PD Goriča vas)
Burovž je ena izmed najstarejših in najznačilnejših mask Ribnice. Je približno 45 x 30 cm širok, sploščen kravji zvonec. Prvotno je bil ročno kovan iz 3mm debele pločevine in težak 10 kg. Nosi ga posebna maškara, ki ga drži z obema rokama, naslanja ga na debelo podloženo koleno in kakor vzdiguje nogo, tako se hrupno oglaša. Hoja mora biti usklajena z zvonenjem, tako da se ustvarja ritem. Burovž je oblečen v živo pisano obleko, sešito iz neke odeje, na glavi nosi valjast klobuk. Pomen burovža: Zvonil je običajno dva dni pred pustom in sicer zjutraj, opoldan in zvečer po trgu. Imel je glavno nalogo v sprevodu, ki je bil nekdaj v Ribnici na pustni torek. V sprevodu je šel prvi in je vabil še ostale maske. Sodeloval je tudi in bil glavni pri pokopu Naceta. Hodil je po avtobusu, v smeri Ljubljana – Kočevje, tako da se je navajal na probleme globalizacije. Burovž s svojim zvonenjem odganja vso škodo iz kraja, vse slabe reči, ki so se zgodile ter naznanja boljše. Skratka naznanja slovo od zime in prihod pomladi.
3. MASKOTA PUSTNEGA DRUŠTVA GORIČA VAS
4. OTROŠKE MASKE IZ RIBNIŠKEGA VRTCA
5. OTROŠKE MASKE IZ OSNOVNE ŠOLE dr. FRANCETA PREŠERNA RIBNICA
6. RIBNIŠKE MAŽORETE – Tina Jurkovič
Ribniške mažorete so z vsakim letom bolj prepoznavne v svojem kraju, z nastopi izven Ribnice pa so postale poznane tudi drugod po Sloveniji in tujini.
Društvo mažoret in plesalcev Ribnica je aktivno že 11 let. Danes je v društvu včlanjenih že 100 mažoretk, ki so razdeljene po starosti v 6 skupin.
Vsako leto prirejajo samostojne prireditve za širšo javnost, nastopajo na javnih Občinskih in športnih prireditvah v Ribnici ter drugod po Sloveniji. V Ribnici in izven Občine gostujejo tudi skupaj s pihalnim orkestrom Ribnica. Tekmujejo na občinskih tekmovanjih “Ples in gib” in se udeležujejo raznih plesnih delavnic. Sodelujejo tudi z mažoretami iz Kočevja. Udeležujejo se prvenstev na državnem in evropskem nivoju. Z vsakega tekmovanja se vrnejo z vidnimi uvrstitvami, s čimer potrjujejo, da sodijo v sam vrh.
7. KUD RIBNIŠKI PIHALNI ORKESTER
8. PLESNA SKUPINA IZ BIH
9. RIBNČANI (PD Goriča vas)
23. oktobra Ribnica praznuje občinski praznik. Na ta dan, na torek po sv. Uršuli leta 1492, je cesar Friderik III. izdal v Linzu posebno odredbo, v kateri je točno določil obseg kmečke trgovine. Ta je namreč v 15. stoletju presegla hišni prag, mestni trgovci pa so se zaradi tega neprestano pritoževali, da jim kmetje s trgovino odžirajo zaslužek.
Krošnjarski patent je naslovljen na meščane v Kočevju, ki jih je opozoril, naj ne ovirajo podložnikov pri trgovanju, da jim dovolijo trgovati z vsem, kar sami vzgojijo in pridelajo. Kmetje so po tej odredbi lahko trgovali s suknom, platnom, oljem, maslom in živino; med dovoljenim blagom pa so se znašli tudi leseni predmeti, kakršne so kmetje izdelovali doma. Pravico do prostega trgovanja s suho robo so najbolj izkoristili prebivalci ribniške pokrajine, njihove dežele so bile – Hrvaška, Dalmacija, Istra, Ogrska, avstrijske in nemške dežele.
10. BIVALNA ENOTA RIBNICA
Predstavljajo pajke in pikapolonice iz centra Dolfke Boštjančič Draga Ig – enota Ribnica.
11. LIGNJI IZ BISTRICE (Horvača)
Pesem lignjev iz Bistrice:
Za nas si Bistrica bila,
Dokler čistilna (naprava) v Hrovačo ni prišla,
Zato pozivamo (občinske) može,
Da naj nekaj postore, da si Bistrica povrne spet ime.
12. VAŠČANI SUŠJA (Sušje)
Skupina predstavlja gasilsko veselico PGD Sušje iz daljnega leta 1911. Najprej bo tradicionalna gasilska parada, seveda v gasilskih oblekah iz tistega časa. V paradi je tudi stara gasilska črpalka, katero vleče vprežen konj. Kot se na veselici spodobi, je potrebno poskrbeti za pijačo in jedačo, tako vidite je veselo za lesenim šankom na kolesih, okoli katerega so sami žejni ljudje. Ni veselice brez Golice in ansambel Zdumarji skrbi za zabavo.
13. KLOVNA NA MONOCIKLU (Uroš in Alen Rigler)
14. KOROBAČI
15. PUSTNA SEKCIJA LIPOVEC
Iz ozadja prodira neumorna ekipa lipovških smučkarjev. Ene smuči, sedem mož, ena pljuča, ena drža in usklajeni gibi … navzgor, navzdol, ravnina, njim je vseeno. Kdor zna, ta zna. Tehniko majo izpiljeno v nulo, svojega znanja ne razdajajo. Blizu jim ne pridejo niti Norvežani, Rusi in še kdo. Živijo in spijo na smučkah, smučanje je njihovo življenje. Na smučiščih se jim vse umika, oni rušijo, prodirajo in podirajo vse pred seboj. So najhitrejši, najmočnejši, zavoje v krivinah izpeljejo fenomenalno, padci pa sploh niso sporni.
16. MLADINSKO DRUŠTVO OKAMENELI SVATJE
Okameneli svatje iz Dolenje vasi delujejo od leta 2006 in se letos prvič udeležujejo tudi pustnega sprevoda. Društvo predstavlja aktualno temo, ki povezuje ZDA in Slovenijo in to je premestitev dveh zapornikov iz Guantanama v Slovenijo. Na prvem vozu je prikazan majhen zapor (majhen, natrpan, neudoben), na drugem vozu pa zapor, v katerem sta dva Guantanamo zapornika, kjer je veliko zapor, imata postrežbo in tudi ostali pogoji za bivanje so boljši kot v slovenskem zaporu. O premestitvi zapornikov pa se pogovarjata Pahor in Obama.
17. DRUŠTVO LIKOVNEGA USTVARJANJA RIBNICA
V Društvu so zbrani veseli in različni ljudje, ki pa jih druži veselje do ustvarjanja in medsebojnega druženja. Čeprav zbrani iz raznih koncev Slovenije, čutijo pripadnost Ribnici in ribniški radoživosti, zato se letos predstavljajo v vlogi Veselih Ribnčanov.
18. INDIJANCI NA KONJIH, INDIJANSKI TABOR (PD Goriča vas)
Indijanci, otroci narave so ljudje, ki živijo v najpristnejši simbiozi z okoljem. Ti, ki so danes tukaj so uboge pare, ki so jih v teh dneh pregnali iz gozdov v okolici Whistlerja v Kanadi. Vancouer je zaradi šundra zapustilo na desetine indijancev, ki tavajo po svetu in iščejo svoj mir. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da ima naš novi okoljski minister Roko korenine med Indijanci, njegovi predniki so med uskoke prišli iz pogorja nad Torontom in da bi lahko oni pomagali rešiti problem smeti pri nas. Imajo neverjeteno sposobnost tudi zasvinjano naravo spreobrniti v oazo neokrnjene narave. Tako, da bomo mi to skupino lepo napotili zdaj v Malo goro.
19. PGD PRIGORICA
Skrivni sestanek – večerja
20. ZAPORNIKA IZ GUANTANAMA V SPREMSTVU AMERIŠKIH VOJAKOV (PD Goriča vas)
V spremstvu ameriških vojakov k nam prihajata zapornika iz slavnega zapora v Guantanamu. Pahor se je sicer z Obamo dogovoril za enega zapornika, pa mu je ta v znamenje dobrih medsebojnih odnosov poslal še enega gratis. Ker so zapori na Dobu že polni, je Pahor z ministrico Kresalovo našel nadomestno lokacijo na ribniški policijski postaji, kjer že razpolagajo z ustreznimi prostori za pridržanje. Zapornika, ki sta pripadnika Al Kaide nista nevarna, vesta pa veliko o terorizmu in eksplezovnih sredstvih, tako da bi v bodoče lahko postala celo inštrukturja enote za eksplozive pri policijski upravi. Menda sta Kresalova in Pahor nad idejo navdušena.
21. SCT V STEČAJU (Tomaž Klun)
SCT-jeva pridelava in predelava denarja. Ker je zmanjkalo denarja v SCT-jevi pralnici denarja, lačni delavci ponovno popravljajo šenvtiški predor … Zidar spet zida.
22. PUSTNA SEKCIJA STRIČEK (Vir pri Domžalah…)
23. SKUPINA IZ PREZIDA (Prezid – Hrvaška)
Predstavljajo zvezde iz Hollywooda.
24. PČO (pivo, čevapčič, odojek)
25. MINISTROV BRAT NACE (Dolenji Lazi)
Povorko zaključuje Nace, ministrov brat, ki je kriv za vse tegobe prejšnjege leta in je v velikih bolečinah preminul v Dolenjih Lazih. Bridko smrt je storil v četrtek, ob 16. uri in 27 min. Odnesla sta ga sneg in prašičja gripa. Nace je bil doma iz Dolenjih Lazov 4677. Svojci so ga sedaj pripeljali na zadnji obhod po Ribnici, od njega pa se lahko poslovite do srede, 9. marca popoldan, v lokalu KRAJC v Dolenjih Lazih.
Tekst opisa skupin: Marko Modrej
Vir: dolenjskilist.si, M.G in ribnica.info, Jože Levka
