France Vidmar
Ribnica – V petek, 16.3.2012 so se na pokopališču v Hrovači v Ribnici številni tovariši in prijatelji poslovili od Franca Vidmarja (85 let) iz Ribnice. Bil je dolgoletni član ZZB NOV Ribnica in še edini živeči slovenski interniranec podružnici zloglasnega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem.
Vidmarjeva družina se je pred drugo svetovno vojno iz Kočevja preselila v Ribnico, Franc, ki je že kot otrok čutil domoljubje, je že pred kapitulacijo Italije , septembra 1943, aktivno pomagal partizanom. V vrste osvoboditeljev je vstopil 18. novembra tega leta, ko je štel komaj 17 let. Sprejeli so ga v ljubljansko brigado 18. divizije, kjer je bil borec vse do zajetja pri Ivančni Gorici 5. junija 1944. Odpeljali so ga v ljubljanske zapore, nato v Mauthausen. Po nekaj mesecih so ga s številko 77117, in ne kot Franceta Vidmarja, vrnili v podružnico zloglasnega taborišča pod Ljubeljem, kjer je s sotrpini kopal karavanški predor.
Julija lani je posebej v pogovoru za naš časopis podrobno opisal trpinčenje v taborišču, poniževanja in smrti. A je slednji kot okostnjak le ušel, domače je po poltretjm letu videl šele v drugi polovici leta 1946, ko se je vrnil od vojakov. Aprila 1995 se je Franc odzval prošnji ameriške vlade in skupaj s Poljaki, Francozi, Čehi in Rusi pričal na procesu zoper enega izmed pripadnikov SS, ki so bili v času vojne v taborišču na Ljubelju. Sojenje je potekalo v Clevelandu.
“Pričevanje, ki je trajalo enajst dni, je bil madež na rane, trpljenje in poniževanje ljudi, ki so izvajali politiko v imenu enega ljudstva in ene rase. Na svoji strani so imeli pomagače, tudi Slovence, domobrance. To se ne sme nikoli pozabiti, človeštvo mora narediti vse, da se to zlo nikoli ne ponovi,”
je še v pogovoru dejal takrat čil in spominov poln France Vidmar.
Vir: dolenjskilist.si, M. G.
