Ribnica – Knjižnica Miklova hiša je v sredo, 23.5.2012 pripravila nekoliko drugačen večer, na pogovor je povabila Mirana Stanovnika, ki je z obiskovalci delil svoje zgodbe in z njimi več kot navdušil. Skozi življenje in različne športe se je Stanovnik veliko naučil, kar lahko sedaj uporablja na motorju. Dirkanje z motorjem pa ga je naučilo, da skoraj ni problema, ki se ga ne da rešiti. V življenju se je treba znajti.
Ljubitelji motorjev, adrenalina, dakarja, znanci in oboževalci puščavskega lisjaka ter mediji so se v sredo, 23. maja, odpravili v Miklovo hišo, kjer so z odprtimi usti prisluhnili zgodbam Mirana Stanovnika. Vendar Stanovnik pravi, da je v njegovem življenju veliko več kot samo vožnja z motorjem. To je le pika na i vsega, kar ga veseli. Večina Slovencev namreč ne ve, da vsak dan hodi v službo, zaposlen je kot operativni častnik v Slovenski vojski. „Sedim za računalnikom in delam neumnosti,“ se je pošalil Stanovnik in dodal, da mu na delovnem mestu velikokrat zmanjka časa za eno uro fizične vadbe, ki je predpisana vojakom. Popoldne pa vedno nameni nekaj časa treningom, velikokrat so treningi tudi brez motorja.
Miran Stanovnik pravi, da je v prvi vrsti predvsem športnik. Že v osnovni šoli se je začel ukvarjati s tekom, nato je presedlal na kolo, kjer se je, kot sam pravi, naučil iskati mejo, do kje lahko vztraja in kje mora odnehati. Spoznal se je tudi z džipi, kjer pa se je prvič bolj seznanil z navigacijskimi sistemi.
Bolj kot tekmovanja in stopničke Stanovnika plemenitijo dobra dejanja ter nominacije in pridobljeni naslovi za ‘fair play’, ki mu veliko pomenijo in zaradi katerih je v tujini zelo cenjen. Sam pravi, da niti ni vedel, da takšni nazivi obstajajo, na tekmah je le nesebično pomagal utrujenim sotekmovalcem in pri tem so ga ujele kamere.
Dirkanje na motorju ni tako preprosto, kot je to mogoče videti na posnetkih, neizogibni so tudi padci in poškodbe. Stanovnik svoje resne in tudi smešne zgodbe z veseljem deli z ljudmi, med drugim se je v Ribnici pošalil tudi na račun, ko se je zaletel v kravo. Dirko je kljub poškodbam nadaljeval in prejel priznanje za ohranjanje duha dirke. Pri tem je tudi poudaril, da krava ni bila huje poškodovana.
Čeprav je na motorju veliko adrenalina in različnih dogodivščin, pa ni to tisto, kar ga še vedno žene naprej. „Če me že kaj žene, je to zagotovo pesek, nedvomno pa tudi moj športni duh,“ pravi puščavski lisjak.
Njegov naslednji večji cilj je trenutno še v oblakih, vendar si močno želi, da bi odšel na svoj že 16. dakar, ki se bo začel januarja 2013 v Limi.
Vir: radio1.si