Ljubljana – Številni Romi, predvsem tisti v naseljih na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, živijo v neustreznih razmerah – tudi brez pitne vode. Pomembna bitka za njihove pravice je še nerešena tožba romske družine in dveh Romov proti Sloveniji.
Romi v Dobruški vasi v občini Škocjan in v Goriči vasi v občini Ribnica nimajo ustreznega dostopa do pitne vode in sanitarij, kar je temeljna človekova pravica. Pred več kot tremi leti so se zato romska družina Novak iz Škocjana ter oče in sin, Brankoin Aleks Hudorovič, iz Ribnice pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Slovenijo so obtožili diskriminacije zaradi etnične pripadnosti, poseganja v pravico do družinskega in zasebnega življenja ter nečloveškega ravnanja zaradi odrekanja do pitne vode.
Muižnieks: Razmere so skrb vzbujajoče
Čeprav so se za tožbo odločili posamezniki, se njihove težave tičejo velikega dela Romov pri nas, razlaga Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija (AIS). »Slovenske oblasti najranljivejšim prebivalcem desetletja odrekajo pitno vodo, kar je samo najbolj očiten vidik nesistematičnega spremljanja romske problematike,« opozarja. Še vedno ni uradnih podatkov o tem, koliko romskih naselij je brez dostopa do vode, pravi, prav tako se ne ukvarjajo z učnim uspehom romskih otrok v osnovnih šolah in zaposlovanjem Romov.
Neurejene razmere Rome postavljajo v neenak položaj in otežujejo uresničevanje njihovih drugih pravic, pri zagotavljanju katerih država ni dovolj učinkovita, so prepričani pri varuhu človekovih pravic, ki državo na to več let opozarjajo v svojih priporočilih. »Šele urejene bivalne razmere z dostopom do vode, kanalizacije in elektrike lahko posamezniku omogočijo vključevanje v izobraževalni sistem, vplivajo na zaposlitev in kakovost življenja na splošno,« so zapisali v zadnjem letnem poročilu.
Na skrb vzbujajoče bivalne razmere, še posebno v romskih naseljih na Dolenjskem, je opozoril tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks, ki je marca obiskal Slovenijo: »Moje največje skrbi so, da v nekaterih delih države Romi nimajo niti dostopa do vode niti možnosti, da bi bivališča legalizirali.« To ne velja za vse romske skupnosti, je povedal, a glede na to, da je Romov pri nas razmeroma malo in da je Slovenija dobro delujoča država, bi te probleme vlada v sodelovanju z občinami morala rešiti, je povedal.
Če bi evropsko sodišče ugodilo pritožbi Romov iz Ribnice in Škocjana, bi bilo to prelomno za državno in občinsko politiko do romske manjšine, pravi Kovač. Po njegovem bi se pokazalo, kako nizka je raven zaščite človekovih pravic v Sloveniji, ki je pritožbe Romov v zvezi z zagotavljanjem pitne vode pred dvema letoma zavrnila kot neutemeljene. Niti posamezni ukrepi, kot je lanska zagotovitev 60.000 evrov (predvsem evropskih sredstev) za izboljšanje zdravja Romov, po njegovem mnenju težav ne rešujejo sistemsko.
Vir: delo.si, Katarina Bulatović
