“Ribniški grad je preživel mnoge vihre, a ga je obdobje ob koncu druge svetovne vojne najbolj opustošilo. Prenovljen je bil leta 1961, generacije, ki so izrasle s to prenovljeno podobo, pa so iz spomina skorajda izbrisale sliko nekoč mogočnega srednjeveškega gradu,” je povedala Marina Gradišnik.
Iz zgodovine gradu, ki naj bi tam stal leta 1263 namreč izvemo, da sta bili družini Turjačanov in Ortenburžanov pri dve družini, ki sta posedovali ta prostor. Prav Ortenburžani so dali gradu pomemben pečat, saj je bila v njihovem času Ribnica prafara ter politično, gospodarsko in upravno središče, ki si je leta 1350 pridobilo naziv trg.
Ob smrti zadnjega potomca Ortenburžanov so z dedno pogodbo grad prevzeli Celjski grofje, a le za 38 let. S koncem njihovega rodu so posest podedovali Habsburžani, ki so z gradom in posestjo upravljali 162 let. Od 1618 pa do 1810 je bil ribniški grad v lasti avstrijskih grofov.
Zadnji izmed njih, Gobenzli, ga je dal v upravljanje dotedanjemu zakupniku Antonu Rudežu. Rudeži so z gradom in ozemljem za gradom, imenovanim Mlaka, upravljali do leta 1935, ko so ga prodali državi za potrebe vojske. Ta je imela skupaj z državnimi uradniki tam svoje prostore.
V času vojne je v gradu delovala bolnica, po vojni pa so poškodovani grad deloma prenovili in ga namenili kulturi.
ZVOK: Marina Gradišnik o razstavi
Vir: radiokrka.com