Janez Škrabec
Stanuje v Podutiku, v Ljubljani pa mu je najljubša Čopova ulica: »Glavno mesto sem vzljubil med služenjem vojaškega roka. Včasih sem se skoraj vsako popoldne sprehajal po tej ulici – od Asa čez cesto, do Male galerije ali pa naprej po Cankarjevi, do Moderne in Narodne galerije. To rad počnem še danes, čeprav redkeje. Utrip, ki ga začutim, je primerljiv z doživetji sodobnih metropol. Še posebno zdaj, ko zaslišiš paleto svetovnih jezikov. Središče Ljubljane se je v zadnjih štirih letih močno razcvetelo. Velik poklon in zahvala županu Jankoviću za to!« pripoveduje častni konzul Kraljestva Maroko v Sloveniji.
Svetovljanu, znanemu kot ambasadorju kulture med gospodarstveniki, je vnema, s katero je že v dijaških in študentskih letih spremljal razstave, predstave, literaturo, glasbo, filozofijo in zgodovino, pustila pečat tudi na njegovi podjetniški in menedžerski poti. Osebnostno globino in širino si še danes pridobiva z ogledi kulturnega in umetniškega ustvarjanja: »To mi omogoča, da sem bolj dojemljiv in občutljiv za delo z ljudmi in za prepoznavanje pravih priložnosti. Svet brez kulture in umetnosti bi bil zame preveč enodimenzionalen,« razlaga Janez Škrabec, ki je dal rojstno hišo prastrica patra in jezikoslovca Stanislava Škrabca v Hrovači pri Ribnici preurediti v etnološki muzej.
Na vprašanje, ali smo krivični, če rečemo, da ima Slovenija, ko propadajo podjetja z zanimivimi in kakovostnimi izdelki, večinoma slabe menedžerje, ki so veliko preveč plačani, dobitnik mnogih gospodarskih priznanj in nagrad odgovarja, da je dober tisti, ki zna ustvariti tudi dodano vrednost pri tem, kar počne: »Žal so premnogi spregledali, da ima zakon velikih številk člen, v katerem je zapisana tudi odgovornost do zaposlenih, partnerjev, okolja itn. Do tistih, ki so se trudili, pa bi bil bolj prizanesljiv. Dobro namreč vem, kako kruta in neizprosna je lahko bitka na globalnih trgih.«
Pripravlja: Andreja Žibret, delo.si
