Ljubljana – Državno pravobranilstvo predlaga Evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP), da pritožbi članov romske narodnosti s prvopodpisanima Ljubom Novakom in Brankom Hudorovičem zavrne kot neutemeljene. Romi namreč državi očitajo kršitev posameznih členov Evropske konvencijo o človekovih pravicah, državno pravobranilstvo pa vse navedbe zavrača.
Na državnem pravobranilstvu so povedali, da je Slovenija ESČP predstavila dejansko stanje v obeh pritožbenih zadevah, ki se nanašata na romski naselji v Goriči vasi (Ribnica) in v Dobruški vasi 41 (Škocjan). Po mnenju pravobranilstva se vprašanja ESČP na katera so odgovorili, nanašajo na tri povsem nova vsebinska področja človekovih pravic (pravica do pitne vode, pravica do sanitarij in (ne)enakopravnost Romov kot ranljive skupine v Sloveniji), s katerimi Slovenija doslej pred ESČP ni imela odprtih zadev, poleg tega pa glede te tematike na ESČP ni ustaljene sodne prakse.
Pravobranilstvo predlaga, da ESČP pritožbi zavrne kot neutemeljeni, češ da RS ne krši pravic, ki jih v pritožbo naštevajo prijavitelji (prepoved mučenja, pravice do spoštovanja doma, družinskega in zasebnega življenja in prepoved diskriminacije). Glede kršitve prepovedi diskriminacije pravobranilstvo navaja, da zakonodaja v delu, kjer vsem prebivalcem zagotavljajo dostop do pitne vode in sanitarij, velja enotno za vse prebivalce. Romi so zato v enakem položaju kot vsi drugi prebivalci, zakonodaja jih obravnava enako, zato Republiki Sloveniji ni mogoče očitati neenakega obravnavanje Romov, so prepričani na državnem pravobranilstvu.
Podobne prakse iz tujine
V romskem naselju Dobruška vas v škocjanski občini ljudje pijejo vodo iz onesnaženega potoka Radulja. Romi in njihova pravna zastopnica Nina Zidar Klemenčič so se ob vložitvi pritožbe sklicevali na dolžnost države, da ljudem zagotovi temeljne pravice, ne glede na pravni položaj bivališč (obe naselji sta nelegalni) in razmere v občinah. To načelo se je doslej potrdilo v več primerih iz drugih evropskih držav, o katerih je Romom vprid odločilo strasbourško sodišče.
»Obžalovanja vredno je, da je treba s tako osnovno zahtevo, kot je zagotavljanje pravice do vode, oditi na ESČP, in da oblasti tega že desetletja niso sposobne urediti same,« je prepričan Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija.
Vir: delo.si, Bojan Rajšek
