Kdaj: v četrtek, 22. maja 2014, ob 19. uri
Kje: Galerija Miklova hiša
Info: —
Vas in Vaše prijatelje prijazno vabimo na
Odprtje razstave izbora del iz Ribniške likovne zbirke z možnimi perspektivami
v četrtek, 22. maja 2014, ob 19. uri v Galerijo Miklova hiša
Kustosinji razstave: Polona Lovšin in Nina Skumavc
Razstava, ki jo je finančno omogočila Občina Ribnica in Ministrstvo za kulturo RS, bo odprta do 22. junija 2014.
P r i k r a j š a n a z b i r k a I ∙
Jože Barši, Marjan Gumilar, Zmago Lenárdič, Tadej Pogačar, Rene Rusjan
Razstava izbora del iz Ribniške likovne zbirke z možnimi perspektivami
Galerija Miklova hiša, 22. maj 2014 – 22. junij 2014
Ribniška likovna zbirka vključuje ključna likovna dela druge polovice osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Širši slovenski javnosti je bila predstavljena na razstavi v Moderni galerije leta 1992 in kasneje po manjših izborih del na vsakoletnih razstavah v matični galeriji. V zbirki so zastopani mnogi avtorji, ki so kreirali osrednje likovne utripe v tem času, utemeljevali premike v sodobni slovenski umetniki, ponesli sodobno slovensko umetnost v mednarodno okolje in nekateri izmed njih posegli po najvišjih priznanjih v svetovnem merilu.
Zbirka je začela nastajati v začetku 80. let kot posledica likovnih druženj, ki jih je zasnoval Jože Centa. Ta srečanja so v drugi polovici 80. let z novimi ambicijami ter selekcioniranim vodenjem prerasla zastavljene okvire. Ribnico so vpisala med žarišča za sodobno umetnost, kot posledica teh likovnih druženj pa je začela nastajati likovna zbirka ter z njo / ob njej tudi Galerija Miklova hiša.
Galerija Miklova hiša se je odločila, da v svoj razstavni program zopet umesti razstave Iz Ribniške likovne zbirke. Ker je zbirka preobsežna za enkratno predstavljanje v galeriji, se bo zbirka vsako leto pred- / razstavljala z izbori del.
Ribniška likovna zbirka obsega 148 slik, 42 grafik, 107 kipov in 71 fotografij. Če parafraziramo Susan Pearce, vsaka (muzejska) zbirka nastaja z intenco, da je celota več kot njena vsota.
Kako misliti diapozitiv zbirke kot celote? Nov cikel predstavljanja zbirke se ne posveča le njenemu pozitivu, temveč le-tega opredeljuje, raziskuje, tematizira preko perspektive njenega negativa, odsotnosti in manjka izbranih del. Kot pravi Gerard Wajcman, je zbirka vselej prikrajšana za neki objekt, za najmanj en objekt, ki manjka. Proces zbiranja, temu pritrjuje Mieke Bal, pospešuje, če ne pogojuje, namreč ravno ta manka, ki ga – zavedno ali nezavedno – nenehno iščemo. Česa je zbirka torej prikrajšana? Katera dela v njej niso prisotna? Kateri so negativi zbirke?
Prva razstava izbora del se posveča delom Jožeta Baršija, Marjana Gumilarja, Zmaga Lenárdiča, Tadeja Pogačarja in Rene Rusjan, ki jih dopolnjuje z njihovimi novejšimi deli. Prav to razmerje med »pozitivom« (prisotnimi deli v zbirki, ki so nastala konec 80. let in začetku 90. let) in »negativom« (novejša dela avtorjev, ki v zbirko niso vključena) uokvirja pogled med skupnim, sorodnim in različnim, med njihovimi možnimi bližinami in morebitnimi oddaljenostmi.
