Velike Poljane –»To ni za zdržat. Doma, gre za območje Velikih Poljan, ni miru pred lomastenjem medvedov, ki neusmiljeno pobirajo jesenske pridelke, tu v Bukovici, sredi travnikov pa sem ob njivo s silažno koruzo. Kaj naj naredim? Nič!« pravi Jože Marolt iz Dolenjih Podpoljan. Pol hektarja velika koruzna njiva je kljub muhastemu vremenu kazala dober silažni donos. Načrtoval je, da bo domov odpeljal vsaj pet prikolic užitne krme. A se je obrnilo drugače.
Jože Marolt je obupan. Foto: Milan Glavonjić
Na ribniškem območju se domačini borijo proti zverem in tudi birokratom.
Hudo lačen medved, ki so mu predpisi umaknili hrano iz mrhovišča, je prihlačal iz gozda, ki je skoraj na robu bukovških dvorišč. Dvakrat ponoči je z užitkom oklestil pridelek; stebla je tako potacal, da jih bo moral gospodar odstraniti ročno in nato poravnati parcelo. »To, kar je še ostalo, sem moral vsaj dva tedna predčasno pobrati. Če k tej škodi dodam še stroške čiščenja potacane koruze, bom ob …, kaj čem reči,« Jože skomigne z rameni. In se loti preračunavanja. Za en hektar pomendrane koruze država plača 910 evrov. In to je vse. Na inštitutu za kmetijstvo so izračunali, da kmet v hektar veliko njivo od oranja do žetve vloži 990 evrov. Da bi to njivo zaščitil pred vsejedi, mora za ograjo s tremi žicami primakniti 1200 evrov. Dvajseturno delo, ki ga nihče ne računa, pa je ovrednoteno na okoli 150 evrov. »Ja, da bi dobili teh 910 škodnih evrov, moramo njivo dati v električno ograjo. To je absurd,« je ogorčen Marolt.
Če se ne motim je bivši župan g. Marn na ministrstvu zadolžen za velike zveri kamor spadata tako medved kot ris.