Železnica
Ljubljana – Župani še vedno menijo, da bi povezava lahko zaživela do konca leta 2013, na pristojnem ministrstvu pa denarja ni dovolj.
Železniška povezava za potniški promet med Kočevjem in Ljubljano bi zelo razbremenila “cesto smrti”, kot imenujejo glavno prometnico proti Kolpi, zato župani občin od Škofljice do Osilnice še vedno upajo, da se bodo potniki iz Kočevja v Ljubljano konec prihodnjega leta res lahko peljali z vlakom.
A je to precej optimistično upanje, saj je ta vlada snedla obljubo prejšnje in zmanjšala letošnja proračunska sredstva za obnovitvena dela na železnici za polovico. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pravijo, da bo namesto do Kočevja konec prihodnjega leta v najboljšem primeru vzpostavljen železniški promet zgolj na relaciji Grosuplje-Ribnica. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi sredstva za celotno dokončanje železnice postopno kapljala vse do leta 2015, kar pomeni, da bi se prvi potniki z vlakom po celotni progi zapeljali šele čez štiri leta.
[oglas tip=”160×600″ p=”L”]Devet milijonov evrov, kolikor bo država letos namenila za oživitev 120 let stare kočevske proge, bo zadostovalo le za obnovo železniške infrastrukture do Ribnice. Še enkrat toliko pa naj bi prihodnje leto namenili za obnovo ribniške železniške postaje. A župan občine Kočevje Vladimir Prebilič verjame, da lahko vlada iz malhe potegne še dodatnih 24 milijonov evrov, saj se denar na drugem tiru proti Kopru ne bo porabil. “Vladi bomo poslali javni poziv s podporo županov in gospodarstvenikov z ribniško-kočevskega območja, naj s prerazporeditvijo neporabljenih sredstev zagotovi dodaten denar za obnovo kočevske proge, saj je to trenutno edina regionalna povezava, ki se jo realno lahko vzpostavi. Imamo namreč vso potrebno dokumentacijo, kar za druge odseke v državi ne velja,” je jasen Prebilič.
Tudi pri SŽ si želijo čim prejšnje obnove
Po njegovem mnenju postopna uvedba potniškega prometa do Ribnice in šele kasneje do Kočevja niti ni rentabilna, saj največji del dnevnih migracij v Ljubljano prihaja prav s Kočevskega. “Rekonstrukcija regionalne ceste proti Kočevju se, realno gledano, še vsaj deset let ne bo zgodila. Obvoznica Škofljica, ki se prav tako spet oddaljuje, bo rešila samo zamaške na vrhu ljubljansko-kočevskega konca. Vzpostavitev železnice pa bi razbremenila cesto, saj verjamem, da bi večina dnevnih migrantov z našega konca – teh je zdaj okoli 4000 – presedlala na cenejšo železnico. Prav tako bi se na železnico preusmeril tudi tovorni promet, ki zdaj najbolj ovira pretočnost ceste. Vse skupaj pa bi se še kako poznalo kočevskemu gospodarstvu, saj smo zdaj slepo črevo, zaradi česar tudi investicij v regijo ni,” je pojasnil Prebilič.
Za čimprejšnjo vzpostavitev povezave na relaciji Ljubljana-Kočevje so tudi na Slovenskih železnicah, kjer ocenjujejo, da za uvedbo potniškega prometa obstaja zadosten potencial potnikov. “V notranjem prometu se namreč največ potnikov vozi v okolici mestnih središč, kjer ima posebno veliko vlogo ljubljanska urbana regija. Že danes namreč kar okoli 88 odstotkov vseh potniških kilometrov v notranjem prometu opravimo na progah, ki vodijo v Ljubljano,” je povedal Marko Tancar s Slovenskih železnic.
A na ministrstvu za infrastrukturo in prostor ostajajo neomajni in poudarjajo, da dodatnega denarja za projekt železnice od Kočevja do Ljubljane, ki se je začel leta 2008 in bo v celoti stal 99 milijonov evrov, letos in prihodnje leto ne bodo namenili. Na vprašanje, zakaj se bodo letos ustavili le nekaj sto metrov pred Ribnico, pa odgovarjajo, da so posredi tehnične ovire.
Župani enotni ne glede na strankarske barve
Župan občine Ribnica Jože Levstek je zaradi tega razočaran, saj meni, da bi lahko v dogovorjenem času stekel vsaj promet od Grosupljega (in s tem od Ljubljane) do Ribnice. Levstek sicer poudarja, da so župani od Ljubljane do Osilnice enotni in da od svojih zahtev – tako glede železnice kot obvoznice mimo Škofljice – ne bodo odstopili. Podobno meni tudi župan občine Grosuplje Peter Verlič, ki je na vprašanje, ali bo kot vpliven strankarski kolega posredoval pri ministru Zvonku Černaču, odvrnil, da so zahteve županov jasne ne glede na strankarsko pripadnost.
Župani napovedujejo zapore cest
Župani od Škofljice do Osilnice, ki so se včeraj mudili na ministrstvu za infrastrukturo, so glede umeščanja škofljiške obvoznice v državni prostorski načrt izvedeli, kar smo mi že prejšnji teden: obvoznica v prostor ne bo umeščena septembra, kot se je s sklepom zavezala prejšnja vlada, ampak se bo v najboljšem primeru v državnem prostorskem načrtu znašla šele marca prihodnje leto. In to kljub temu, da so vse stranke z izjemo Državljanske liste pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami županom obljubile, da bodo spoštovale odločitev prejšnje vlade.
Po sestanku so bili župani vidno razočarani, najbolj pa župan občine Ig Janez Cimperman, ki je dejal, da je že na ministrstvu jasno in glasno povedal, da bo 1. septembra zaprl cesto Pijava Gorica-Ig, in je ne bo odprl toliko časa, dokler obvoznica ne bo umeščena v prostor. “Nikomur nič več ne verjamem. Spet smo na začetku. Delajo se razne presoje, ustanavljajo se medresorske komisije in podobno. Na ministrstvu se spet preigravajo tudi razne različice za obvoznico, čeprav smo že zdavnaj jasno povedali, da je za nas edina sprejemljiva trasa čez Ljubljansko barje,” je opozoril Cimperman, ki naj bi se mu z zaporami cest pridružili tudi drugi župani. Katere ceste se bodo zapirale in koliko časa bodo trajale zapore, se bodo še dogovorili.
Vir: dnevnik.si, tekst Vanja Alič, Bori Grabovac Morse
